Komisija je podrobno pregledala 91 primerov, pri katerih so pri pregledu zaostalih vzorcev kasneje ugotovili rakavo raščo. Kot je znano, je pred dobrimi tremi meseci v javnost prišla vest, da se je od srede devetdesetih v Splošni bolnišnici Celje nakopičilo več kot 2000 nepregledanih tkivnih vzorcev, med katerimi so bila tudi tkiva bolnikov z rakavimi obolenji.
Za šest med njimi obstaja sum, da je zakasnitev pri izdelavi histološkega izvida vplivala na potek zdravljenja, da bi bilo to drugačno, če bi vedeli, da je tkivo maligno, ter da je zato bilo ogroženo zdravje bolnika.
Komisija, ki jo je zdravniška zbornica ustanovila sredi oktobra lani, kasneje pa so jo nekoliko razširili s strokovnjaki za posamezna področja, je celjsko bolnišnico obiskala trikrat ter z delom končala konec leta. Po besedah predsednika zborničnega odbora za strokovno-medicinska vprašanja Vladislava Pegana so podrobno preučili 91 od 774 primerov bolnikov, katerih vzorci tkiv so bili pregledani naknadno in je bilo pri tem ugotovljeno rakavo obolenje.
Do konca februarja naj bi prejeli še spisek vseh ostalih primerov, kjer bi prav tako lahko obstajala možnost, da so zaradi zakasnitve nastopile posledice za zdravje pacienta. Skupno se je namreč v celjski bolnišnici po Peganovih navedbah v minulih letih nakopičilo kar 2000 nepregledanih tkivnih vzorcev.
Patologa, odgovorna za zaostanke, pred razsodišče zbornice
Odbor zbornice za strokovno-medicinska vprašanja je ugotovil, da gre za velike zaostanke pri dveh patologih, na njegov predlog pa je izvršilni odbor zbornice v četrtek sklenil tožilcu zbornice predlagati, da za oba patologa začne pripravljalni postopek za obravnavo pred prvostopenjskim razsodiščem zbornice.
Za to so se, kot je povedal predsednik ZZS Marko Bitenc, odločili tudi na podlagi mnenja Razširjenega strokovnega kolegija za patologijo in sodno medicino. Slednji namreč meni, da so "vsakršni zaostanki v biopsijskem delu za tako dolgo časovno obdobje popolnoma nedopustni in so nezdružljivi z medicinsko etiko in delovnimi obveznostmi".
Prav tako je izvršilni odbor zbornice imenoval posebno dvočlansko komisijo za ekspertni nadzor, ki bo preučila omenjenih šest primerov, pri katerih obstaja možnost, da je zakasnitev pri izdelavi histoloških izvidov imela posledice za zdravje pacienta. Za člana komisije so izbrali specialista onkologije ter splošne in plastične kirurgije. V vseh šestih primerih - vsi pacienti so še živi - je namreč šlo za kožne tumorje.
Ugotovitve komisije v tej prvi fazi, poudarjajo na zbornici, še zdaleč niso dale vseh odgovorov. Zlasti po Bitenčevih besedah ne bo lahek odgovor o razmejitvi odgovornosti med različnimi ravnmi - od vodstva, predstojnikov posameznih oddelkov do zdravnikov, ki so zdravili te bolnike. Na vprašanje, kako je mogoče, da zdravnika, ki tkivni vzorec pošlje v histološko preiskavo, ne zanima, kakšen je izvid, je Bitenc odgovoril s pojasnilom, da obstaja v dokumentaciji o celotnem primeru več pisem zdravnikov, v katerih opozarjajo vodstvo na neustrezne razmere, prav tako so nekateri posredovali osebno ali prek telefona; ali so se zanimali dovolj ali premalo pa naj bi skušal odgovoriti ekspertni nadzor.
