Zamrznitev socialnih transferjev bi v slabši položaj pahnila tudi študente

"Odločitev vlade, da bi se v letu 2024 socialni transferji uskladili v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin gre v dobro smer. Vseeno si želimo polne uskladitve, ker to ni dovolj za socialno najbolj ogrožene," je povedala predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Marike Grubar.

V ŠOS jih po njenih besedah še vedno skrbi, kako bo s socialnimi transferji. "Če bo državni zbor to sprejel, bodo na najslabšem tisti študenti, ki so že v slabšem socialnem položaju, zato je zelo pomembno, da se ne pozabi na njihovo situacijo," je opozorila.

Spomnila je, da so na poslance pred dnevi naslovili poziv, da imajo ob odločanju na pristojnih odborih in v DZ to problematiko v mislih in ne glasujejo za navedene ukrepe. Kako bi se še bolj poslabšal položaj socialno ogroženih, pa je ponazorila z nekaterimi podatki, ki jih je pripravil ŠOS. "Ob upoštevanju 5,4-odstotne inflacije v letu 2023 bi socialno najbolj ogroženi študenti na letni ravni prejeli 170 evrov manj kot bi z uskladitvijo, študenti, ki prejemajo Zoisovo štipendijo, pa 107 evrov manj štipendije letno," je pojasnila.

Kot je dodala, bi bili dijaki, ki prejemajo deficitarno štipendijo, prikrajšani za 78 evrov letno, koristniki subvencionirane študentske prehrane pa bi morali plačati 50 evrov letno več za subvencionirano prehrano. Dodatno bi starši študenti na letni ravni prejeli za 300 evrov nižji starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka pa bi bila zaradi neuskladitve 22 evrov nižja kot sicer.

Mednarodni dan študentov je sicer po mnenju predsednice ŠOS zelo pomemben dan za celotno študentsko populacijo. "Vedno znova je treba opozoriti na naše pravice in dolžnosti, a letošnji dan se mi zdi, da je veliko bolj obarvan z najbolj ogroženimi deli študentske populacije," je še dodala.

Mednarodni dan študentov je razglasil mednarodni študentski svet v Londonu leta 1941. Sčasoma je ta dan postal simbol za študentska prizadevanja po vsem svetu.