KGZS: Posledice suše mejijo na naravno nesrečo

Povsod po državi je stanje glede zalog vod resno. ''Zaradi sušnih razmer v večjem delu države so zaloge podzemnih vod najmanjše v zadnjih petdesetih letih. Pozivamo vse prebivalce k varčni rabi vode in da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja podzemnih in površinskih vod ter dodatno ne otežujejo preskrbe prebivalstva s pitno vodo,'' je pozval dežurni hidrolog na Agenciji za okolje Nejc Pogačnik.

Vodnatost večine rek po državi je mala in se še zmanjšuje, je povedal dežurni hidrolog. ''Reke na območju slovenske Istre, nizkega Krasa ter ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji imajo manjše pretoke od običajnih malih. Nekatere manjše reke in potoki na teh območjih so se presušili,'' je dejal. Drava in Mura še ohranjata srednje pretoke. Sušne razmere se bodo še nadaljevale, celo zaostrile.

Dolgotrajnejše umirjeno deževje

Da bi se zaloge obnovile, bi moralo deževati kar nekaj dni. Napovedi vremenoslovcev so glede dežja pesimistične, saj kaže, da dežja ne bo še vsaj deset dni.

''Ne želimo si intenzivnih padavin, ampak dolgotrajnejše umirjeno deževje, da bi lahko voda iz padavin uspela preteči v podzemlje. Za nekolikšno izboljšanje razmer pa bi rabili okoli 250 milimetrov padavin na kvadratni meter. Zaželene bi bile postopne, počasne padavine, da bi se lahko napolnila zemlja in vodonosniki,'' je pojasnil Pogačnik in dodal, da so za danes predvidene nevihte oziroma plohe, a ''takšen dež izhlapi praktično že, ko pade, saj je zemlja pregreta in suha.''

Varčevanje z vodo

Pristojni odsvetujejo uporabo pitne vode za zalivanje vrtov, zelenic in igrišč, za pranje avtomobilov, za polnjenje bazenov, za polivanje cestišč in poti.

Med umivanjem zob, miljenjem rok ali med britjem vedno zapirajmo pipo, prav tako je treba preveriti, ali pipe dobro tesnijo. Priporočljivo je imeti WC-kotliček za splakovanje z dvema stopnjema splakovanja, z manj oziroma več vode.

Namesto kopanja pa pristojni priporočajo prhanje, pri tem pa skrajšamo tudi čas prhanja. Priporočljivo je, da pralne in pomivalne stroje vključimo šele tedaj, ko so res napolnjeni. Vodo, v kateri smo oprali sadje ali zelenjavo, lahko znova uporabimo, in sicer za zalivanje rastlin.

KGZS: Posledice suše mejijo na naravno nesrečo

Na resnost zadeve so opozorili tudi na novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) Nova Gorica, kjer je predsednik Franc Vodopivec povedal, da na območju Vipavske doline ni deževalo že dva meseca, pa tudi spomladanske in zimske padavine so bile dokaj borne. Za zagotavljanje pridelave hrane bi nujno potrebovali kakovostno namakanje tudi v zgornjem delu Vipavske doline.

Po Vodopivčevih besedah pa tudi v zadrževalniku Vogršček ni več veliko vode. Potreben je temeljitega popravila, projekti so pripravljeni, nekje bo treba dobiti tudi denar za sanacijo nujno potrebnega vodnega vira za namakanje. "Lahko smo zadovoljni, da imamo vsaj nek vodni vir, iz katerega lahko zalivamo naše sadovnjake in polja. Vendar bi morali poskrbeti za boljšega upravljavca namakalnega sistema, da bo voda iz Vogrščka tudi kvalitetna in koristno uporabljena," je povedal Vodopivec. Trenutno imajo namreč kmetovalci, ki uporabljajo namakalni sistem v spodnjem delu Vipavske doline, zaradi nizkega vodostaja velike težave s kalno in premrzlo vodo za zalivanje.

Za nemoteno pridelavo hrane bi morali namakalni sistem urediti tudi v zgornjem delu Vipavske doline, pa je prepričan podpredsednik KGZ Nova Gorica Radovan Štor. Suša je namreč najbolj prizadela pridelovalce na Ajdovskem in Vipavskem, k temu je zaradi velikega izsuševanja pripomogla tudi burja.

Na KGZ Nova Gorica ocenjujejo, da bo zaradi suše največji izpad na koruzi, sadju, vrtninah in travinju. Prizadetih je namreč kar 40.400 hektarov travnih površin. Marsikje zato niso opravili niti drugega odkosa trave, zato bo v jesenskih mesecih primanjkovalo krme za živino. Na Tolminskem zaradi pomanjkanja paše zato že razmišljajo o skrajšanju pašne sezone po okoliških planinah, krmo za živali pa bodo morali dokupiti.

Najhuje se bo suša poznala pri letošnji letini koruze. Te skorajda ni, kmetje so jo začeli predčasno silirati in tako poskušajo rešiti vsaj to, kar se rešiti še da. Če ne bo dežja, bodo prizadeti tudi vinogradi, kjer se bliža začetek trgatve, in sadovnjaki, kjer so zaradi suše začela odmirati tudi že sadna drevesa.

"Tudi v prihodnje ne bo nič bolje, saj zaradi suše pridelovalci ne morejo posejati novih pridelkov oziroma poskrbeti za sadovnjake po pobrani letošnji letini. Zato se bo letošnja naravna nesreča, ki je verjetno že presegla mejo za državno pomoč, zagotovo poznala tudi v prihodnji letini," je prepričan direktor KGZ Nova Gorica Branimir Radikon.

Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je ob tem pozval k solidarnostni pomoči med pridelovalci in izpostavil, da posledice suše mejijo na naravno nesrečo. Začeli so zbirati podatke, kje v Sloveniji je bilo pripravljene več krme za živali od tamkajšnjih potreb, da bi z viškom lahko pomagali tam, kjer je suša najbolj prizadela kmete. "Vendar bo težko, saj suša v letošnjem letu ne prizanaša nobenemu delu Slovenije in zato že meji na naravno nesrečo," je še dejal Zupančič.