Žalitve in trpinčenje zaposlenih na inšpektoratu za infrastrukturo?

Po poročanju MMC so "zaposleni na inšpektoratu v nenehnem strahu." Eden izmed zaposlenih je zatrdil, da se splošna služba na inšpektoratu bolj kot s strokovno pomočjo inšpektorjem, kar naj bi bila njena funkcija, ukvarja z nadzorovanjem in discipliniranjem zaposlenih. Sistem nadzora je, kot navaja zaposleni, tako dovršen, da se beleži vsaka najmanjša napaka posameznega zaposlenega. Toda ne zato, da bi napake služile kot zgled, kaj je treba pri delu izboljšati, ampak kot dokazi, ki bi se uporabili v morebitnih postopkih zoper zaposlene, so zapisali na MMC.

Podobno zatrjuje več zaposlenih. Glavne inšpektorica za infrastrukturo Sandra Petan Mikolavčič naj bi žalila in z zaposlenimi govorila s povišanim tonom. Sodelavce naj bi za napake disciplinirali z neenakomerno razporeditvijo dela, kjer so bolj obremenjeni prejeli dodatne delovne obveznosti, manj obremenjenim pa so se še odvzele. Nekateri sodelavci naj bi imeli težave pri jemanju dopustov, pričanja zaposlenih navaja MMC.

Komisija trpinčenja ni potrdila

Da zaposleni niso najbolj zadovoljni z odnosi na inšpektoratu, pričata tudi dve prijavi trpinčenja na delovnem mestu, ki ju je letos prejelo infrastrukturno ministrstvo. Zato so na ministrstvu s sklepom takratnega ministra Petra Gašperšiča marca letos ustanovili skupino za ugotovitev dejanskih okoliščin. "Komisija očitanih dejanj trpinčenja ni potrdila, je pa opozorila na določene možnosti za izboljšavo odnosov v organu," so za 24ur.com pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu. Komisija je nato julija letos s svojimi ugotovitvami seznanila Gašperšiča, ki se je pogovoril z glavno inšpektorico. "Zadeva je bila s tem zaključena. Novih prijav nismo prejeli, če jih bomo, jih bomo obravnavali z vso resnostjo," so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu in dodali, da je trpinčenje na delovnem mestu po njihovem mnenju nesprejemljivo in da imajo do tovrstnega ravnanja ničelno toleranco.

A tukaj se postavlja vprašanje, zakaj ministrstvo o ugotovitvah komisije in sklepih ni obvestilo zaposlena, ki sta prijavo podala, če se zavzemajo za ničelno toleranco do neprimernih odnosov na delovnem mestu? Na to vprašanje nismo prejeli odgovora.

Medtem ko je infrastrukturno ministrstvo prejelo prijavi, pa so nam z infrastrukturnega inšpektorata odgovorili, da na njihov naslov od leta 2015 ni prispela nobena prijava trpinčenja na delovnem mestu in da v tem času niso bili seznanjeni s tem, da naj bi nekateri zaposleni čutili pritiske in strah pred ukrepi: "Glede nezadovoljstva menimo, da ga je zaznati v vsaki delovni organizaciji, kar pa ne pomeni splošno slabo in zastrašujoče delovno okolje."

Na infrastrukturnem inšpektoratu zanikajo vse obtožbe

V obdobju odločanja komisije so svetovalci za mobing na infrastrukturnem inšpektoratu tudi svetovali dvema zaposlenima. A na inšpektoratu trdijo, da so delovni odnosi "v okviru normalnih delovnih odnosov". Sklicujejo se na komisijo, ki ni mogla potrditi neprimernega komuniciranja. "Trditev, da glavna inšpektorica inšpektorata za infrastrukturo neprimerno komunicira s podrejenimi, ne drži," so bili jasni. Odločitev komisije interpretirajo: "Pogledi o stanju in odnosih v organu so različni, kar naj bi po mnenju komisije kazalo na to, da ni vse kot bi moralo biti, zato je potrebno še poseben trud posvetiti izboljšanju odnosov in vertikalne komunikacije v organu. To inšpektorat preko usposabljanj in organiziranja neobveznih, neformalnih srečanj tudi že vseskozi izvaja."

Komisija zaslišala 13 zaposlenih

Zaslišanje sta predlagala tako oba delavca kot tudi glavna inšpektorica. Priče so izrazile različna in nasprotujoča si mnenja. Nekatere so potrdile ustrahovanje in neprimerno komunikacijo, druge so odnose označile za korektne in, da nihajo med 'super' in napetostmi, ki so posledica stresnega dela. Komunikacija z glavno inšpektorico pa naj bi bila "glasna in jasna, a nikakor ne žaljiva," navaja MMC.

Prav ta pričanja in informacije so bile ključne, da je komisija presodila in v svojem poročilu zapisala, da ne more zagotovo trditi, da so odnosi na inšpektoratu neprimerni.

Nezadovoljstvo, žalost, pritisk in strah pred ukrepi v primeru napak pri delu

Priče obeh delavcev so pred komisijo tudi izpričale, da med zaposlenimi "vladata nezadovoljstvo, žalost, čuti se pritisk in strah pred ukrepi v primeru napak pri delu," navaja MMC. Priče so menile, da sta bila oba delavca premeščena zaradi disciplinskih ukrepov, in ne delovnih potreb. Izpostavile so strah pred stalnim nadzorom, neenakomerno dodeljevanje dela, prav tako pa je večina prič delavcev izrazila strah pred povračilnimi ukrepi, če bi bili zapisniki pričanj dostopni glavni inšpektorici, še piše MMC.

A na inšpektoratu so zatrdili, da nadzor nad delom izvajajo zgolj zato, da bi zagotovili zakonito izvajanje nalog in da bi določili ocene delovne uspešnosti ter napotili javne uslužbence na ustrezna usposabljanja. Zanikajo, da bi napake zaposlenih beležili zato, da bi jih kaznovali: "Prav tako se zaradi morebitnih napak pri delu zaposlenih ne izvaja zatrjevano splošno kaznovanje."

V oči so bodle bolniške odsotnosti

Kljub različnim pogledom prič, kaj pomenijo 'normalni in dopustni' odnosi na delovnem mestu, pa komisija ni mogla mimo povečanega števila bolniških odsotnosti na inšpektoratu. Na infrastrukturnem ministrstvu so zato zaskrbljeni. Sporočili so nam, da bodo zdaj bolj pozorni na bolniške odsotnosti in da bodo, kolikor bo to mogoče in v okviru zakonskih možnosti, to področje tudi raziskali: "Ob tem želimo opozoriti, da ministrstvo nima nikakršne pristojnosti za pridobivanje podatkov o vrsti bolezni zaposlenih in vzrokih zanjo; tudi nima pristojnosti opredeljevati se do vzročne zveze med odnosi zaposlenih na inšpektoratu in njihovim zdravstvenim stanjem."

Po informacijah MMC so namreč najmanj tri dolgotrajne bolniške odsotnosti v zadnjem letu povezane s psihološkimi težavami zaradi šikaniranja na delovnem mestu.

Na inšpektoratu trdijo nasprotno, da v zadnjih dveh letih ne beležijo znatnega povečanja bolniških odsotnosti. Menijo, da bolniške odsotnosti niso neposredno povezane s trpinčenjem na delovnem mestu. "Inšpektorat za infrastrukturo sicer pravice pridobivanja podatkov o razlogih za odsotnost zaposlenih nima, je pa glede na informacije, ki so jih zaposleni podali sami, ugotoviti, da so bili v večini primerov razlogi odsotnosti druga bolezenska stanja in operativni posegi. V dveh primerih sta zaposlena po prijavi trpinčenja na delovnem mestu na ministrstvo, preko svojega odvetnika kot razlog odsotnosti navajala domnevno trpinčenje na delovnem mestu, v enem primeru pa se je po opravljenem operativnem posegu naknadno, kot razlog za potrebo po tem posegu, navajalo domnevno trpinčenje na delovnem mestu. Komisija zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu ni ugotovila. Prav tako ni ugotovila, da bi bilo zatrjevano trpinčenje razlog povečanja bolniških odsotnosti," so nam odgovorili.

Komisija ugotovila nepravilnosti, inšpektorat jih ne prizna

Je pa komisija v svojem poročilu, ki ga je pridobil MMC, ugotovila, da sistem svetovanja v primerih mobinga ne deluje dobro. Trije svetovalci za mobing na inšpektoratu, niso izvedli predpisanega postopka v obeh primerih prijavljenega šikaniranja. Komisija je zato inšpektoratu predlagala, naj na to funkcijo imenuje kadre, ki uživajo visoko zaupanje.

Na inšpektoratu trdijo nasprotno, da so svetovalci za mobing delo opravili v skladu z veljavnimi predpisi, obenem pa so vsi trije tudi taki, da imajo visoko stopnjo integritete in uživajo zaupanje s strani večine zaposlenih.

Inšpektorat za delo ni prejel prijav zoper Petan Mikolavčičevo

Nihče od zaposlenih na inšpektoratu za infrastrukturo se zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni obrnil na inšpektorat za delo, so nam sporočili z inšpektorata za delo. Ob tem so poudarili, da je večina prijav, ki jih prejmejo, anonimnih. Prijave kljub temu obravnavajo, vendar je postopek dokazovanja krivde zato zelo otežen.