Poskrbite, da bo uživanje na zaledenelih jezerih varno

Številne vodne površine lahko ob večdnevnih nizkih temperaturah zamrznejo, kar aktivnosti željnim omogoča različne oblike rekreacije, a preden se podamo na led, se je dobro vprašati, kdaj so zaledenele površine dovolj varne za gibanje in tudi, kako to ugotovimo.

Na Upravi RS za zaščito in reševanje poudarjajo, da na ledu ni stoodstotne varnosti, lahko pa z nekaj znanja fizike, upoštevanjem lokalnih značilnosti in izkušenj ter preventivnimi ukrepi dokaj zanesljivo ocenimo varno obremenitev ledu.

Nosilnost ledu strokovnjaki računajo na podlagi debeline ledene odeje in trdnosti, pomembni pa sta tudi kakovost ledu in razdalja objektov na njem. Za kakovost ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Najbolj trden je homogeni led, ki je videti črn.

Prelomi in suhe razpoke na ledu niso nevarni, če pa opazimo moker prelom, pa moramo biti še posebej pazljivi. Na teh mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost. Če led okoli nas začne pokati v koncentričnih krogih, je treba ukrepati takoj, saj je to znak, da je led preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.

Kako ocenimo debelino ledu?

Splošno sicer velja, da se je po ledu mogoče gibati, če je debelejši od treh centimetrov. Debelino ledu lahko tudi natančno izmerimo ali ocenimo. Če po ledu močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen. Lahko pa tudi izžagamo kos ledu in mu izmerimo debelino, kar moramo seveda narediti na več mestih.

Kljub oceni debeline ledu, pa moramo vedeti, da smo za svojo varnost odgovorni predvsem sami, zato moramo upoštevati temeljna pravila varnega obnašanja na ledu. Prvo in najvažnejše pravilo je, da na led nikoli ne gremo sami, o svoji nameri pa obvestimo tudi bližnje. Prav tako preverimo vremenske podatke, še posebej smo pozorni na morebitne padavine in temperaturo. Na ledu ocenimo debelino in barvo ter pregledamo razpoke in poslušamo poke. Na led gremo vedno dobro pripravljeni in opremljeni, še prej pa se seznanimo tudi z ukrepi v primeru nesreče in preizkusimo reševalno opremo, pojasnjujejo na upravi za zaščito in reševanje.

Dobro je, da s seboj na ledene ploskve vzamemo varnostno opremo, med katero vsekakor sodi potovalna palica z ostro konico, ki jo bomo uporabili za testiranje ledu. Obvezna sta tako imenovani vpikač ali šilo ter dolga vrv, ki nam lahko rešita življenje. Priporočeni so tudi čelada, rokavice, rešilni jopič, nahrbtnik s kompletom rezervnega perila v nepremočljivi vrečki, topla pijača in manjša zaloga hrane. Zelo dobrodošla je tudi piščalka, ki nam lahko pomaga pri klicih na pomoč, če pride do vdora ledu in pademo v ledeno vodo.

Kljub prepričanju, da se nam nesreča ne more zgoditi, je lahko le ena napaka hitro usodna. Če se to zgodi in se led pod nami vdre, moramo ostati zbrani in mirni. Razširimo roke in pokličimo na pomoč. Obrnimo se v smer, od koder smo padli v vodo in skušajmo vreči vrv do najbližje osebe, ki nas lahko izvleče iz vode. Če v bližini ni nikogar, si pomagamo z vpikačem. Ko zlezemo na led, ne vstanimo takoj, temveč se nekajkrat zakotalimo stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno vdre.

Če pa se sami pojavimo v vlogi reševalca, se ponesrečencu približajmo leže. Če pri sebi nimamo vrvi, skušajmo poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali kar koli, s čimer bi ponesrečenca lahko izvlekli iz vode. Ko je ponesrečenec na varnem, je treba najprej poskrbeti, da se njegovo telo ne bo še naprej ohlajalo. Če je pri zavesti, se mora preobleči v suha oblačila, ponuditi pa mu je treba tudi topel napitek. V hladni vodi je namreč podhladitev zelo pogosta in hitra. Upočasni se delovanje živčnega sistema, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več. Vedno na pomoč pokličemo na telefonsko številko 112.