'Zalarja ne bom razrešil'

Premier Borut Pahor je vodji poslanske skupine SDS Jožetu Tanku v pismu odgovoril, da ne bo vložil predloga za razrešitev pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Tanko je razrešitev predlagal, ker naj bi minister Zalar ''protipravno posegal v delo tožilstva in v odprto zadevo, ki je v sodnem odločanju pred pristojnim sodiščem''. Pahor ocenjuje, da Tankovi očitki niso utemeljeni. Prepričan je, da minister za pravosodje opravlja svoje delo v skladu z ustavo in zakonom.

Poudaril je, da je izredni nadzor pravosodnega ministrstva odobrila tudi vlada, ki je v obrazložitvi takrat zapisala, ''da se pravosodni nadzor ne nanaša na vsebino konkretnega tožilskega odločanja, temveč izključno na institute državnotožilske uprave, še posebej tiste, ki so namenjeni varovanju konkretnega tožilca pred posegi v njegovo samostojnost tudi s strani nadrejenih oziroma po položaju višjih tožilcev".

Po Pahorjevem mnenju je bila ''pomembna omejitev dosledno spoštovana tudi ves čas izvajanja nadzora, kar med drugim izhaja tudi iz dokumentacije v zvezi z nadzorom. Ob tem želim opozoriti, da niti nadzirano Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani niti Vrhovno državno tožilstvo nista imela pripomb nad načinom izvajanja nadzora. Zato menim, da ni utemeljeno vaše zatrjevanje, da naj bi nadzor posegal v konkretni sodni postopek.''

Pahorja čudi Tankova trditev, "da je v konkretni situaciji pravno relevatno le vprašanje, kakšni razlogi so vodili tožilko, da je nameravala zavreči ovadbo zoper finskega novinarja Berglunda, ko je bilo povsem jasno, da za to ni zakonitih razlogov. S tem ste (verjetno nehote) storili tisto, kar neutemeljeno očitate pravosodnemu ministru, namreč da politika ne more in ne sme odločati, proti kateri osebi je dopusten preiskovalni in morda posledično tudi kazenski postopek in proti kateri ne."

Minister Zalar je Pahorja seznanil z ugotovitvami nadzora in z ukrepi, da bi zagotovil odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Pahor ga podpira pri prizadevanju za vzpostavitev dela tožilstev, ''ki bo potekalo v skladu s predpisi in bo zagotovilo ustrezno samostojnost odločanja tožilcev v konkretnih zadevah. Ne gre torej za nikakršen političen pritisk na državno tožilstvo, pač pa za dosledno uveljavljanje ustavnega načela pravne države.''

Ocenjuje, da je minister z odločitvijo, da bo ukrepal z izdajo obveznega navodila za uporabo državnotožilskega reda, ''izkazal vso potrebno občutljivost za neodvisnost pravosodja, ki mu jo odrekate. Hkrati je pravilno opozoril tudi na osebno odgovornost tistih vodilnih tožilcev, ki so v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu in Državnotožilskim redom dolžni zagotavljati zakonitost in strokovnost poslovanja tožilstva. Tega njegovega opozorila ne razumem kot grožnje vodjem državnih tožilstev, pač pa kot poziv k pravočasnemu ravnanju v skladu s predpisi. Tudi ta dolžnost vodij državnih tožilstev in generalne državne tožilke je določena v Zakonu o državnem tožilstvu in Državnotožilskem redu.''