SDS: To je višek sprenevedanja

Minister za pravosodje Aleš Zalar je za predsednika vrhovnega sodišča DZ v imenovanje za šestletni mandat predlagal vrhovnega sodnika svetnika Branka Maslešo. Minister na podlagi mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta ter dodatnega preverjanja očitkov v arhivu ocenjuje, da je Masleša primeren kandidat za predsednika vrhovnega sodišča.

Kandidat je predlagal konsistenten in uresničljiv program za vodenje vrhovnega sodišča, je povedal Zalar in izpostavil, da je Masleša kot aktualni predsednik Sodnega sveta dobil odličen pregled nad problemi, izzivi in priložnostmi v sodnem sistemu. Gre za pravnega strokovnjaka in sodnika z izjemnim občutkom za pomen neodvisnosti sodnikov in sodstva, je Maslešo ocenil Zalar.

Minister je v postopku odločanja o kandidatu najprej ugotovil, da Masleša izpolnjuje vse formalne pogoje. Nato se je s kandidatom tudi pogovoril, v četrtek je pridobil tudi dopolnilno mnenje Sodnega sveta in pred dnevi dobil nekatere podatke in listine iz sodnih arhivov Okrožnega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Na podlagi celotne dokumentacije se je odločil, da Maslešo predlaga v imenovanje DZ.

Glede na to, da so bili zapisniku občne seje vrhovnega sodišča priloženi tudi nekateri drugi podatki, zlasti pisni izjavi dveh vrhovnih sodnikov, ki bi lahko v določenem delu omajali avtoriteto kandidata za predsednika vrhovnega sodišča, je minister pregledal listine in podatke v sodnih arhivih iz obdobja od leta 1980 do 1986.

Zalar je povedal, da se je prepričal, da Masleša kot dežurni preiskovalni sodnik, ki je vodil ogled kraja dogodka, kjer je bila ustreljena oseba, ni odločal v preiskovalnem postopku, v katerem bi bila s sodbo kršena temeljna človekova pravica, in ni verificiral nobene juridifikacije prebežnikov prek takratne jugoslovansko-italijanske meje.

Zalar je tudi ugotovil, da je kot prvostopenjski sodnik sodeloval v senatu, ki je izrekel smrtno obsodbo obtožencu za petkratni umor s sekiro, sodba pa je bila pozneje spremenjena v zaporno kazen. Ob upoštevanju, da je bila smrtna kazen v Sloveniji odpravljena šele sedem let po izreku omenjene sodbe, te okoliščine ni štel za odločilne pri oblikovanju predloga, je pojasnil.

Z navedenimi dejstvi sta bila seznanjena tako občna seja vrhovnega sodišča kot tudi Sodni svet, še preden sta podala svoje mnenje o kandidatu, je dejal Zalar. V skladu z 8. členom zakona o sodniški službi Sodni svet in DZ odločata o tem, ali je kandidat morda s sodbo kršil temeljne človekove pravice oziroma kot preiskovalni sodnik sodeloval v takih postopkih v času, ko odločata o kandidaturi za imenovanje v trajni sodniški mandat. Po Zalarjevih besedah so tako za sodnika Maslešo leta 1994 ugotovili, da ni sodeloval v takih postopkih.

SDS: To je višek sprenevedanja

V SDS predlog ministra Zalarja, da podpre Branka Maslešo, razumejo kot dejansko negacijo načel pravne države s strani Zalarja in koalicije, hkrati pa kot višek sprenevedanja, je v imenu poslanske skupine SDS sporočil Vinko Gorenak. ''Ne samo, da so s tem predlogom preslišali pozive SDS, povsem zanemarili so tudi stališča in neposredna pričanja tistih sodnikov, ki so bili kandidatovi nekdanji sodelavci, med katerimi je tudi ustavni sodnik Jan Zobec,'' pravi.

Gorenak je še sporočil, da SDS Masleše ne bo podprl iz več razlogov, med njimi je tudi ta, da ima ''najslabše strokovne reference med vsemi dosedanjimi predsedniki Vrhovnega sodišča in med dosedanjimi kandidati''.  V SDS še pravijo, da minister Zalar laže, ko govori, da se je prepričal, da Masleša ni sodeloval v tajnih komisijah za verifikacijo ubojev na meji. ''Uboji na meji so se dogajali vse do osamosvojitve Slovenije in so bili določeni v tajnih predpisih, izvedeni na tajen način, dokumentacijo pa bi minister lahko poiskal le v arhivih jugoslovanske vojske in ne v arhivih sodišča. Takšna trditev ministra Zalarja je le še en dokaz, da kandidat Masleša v tajnih komisijah ni sodeloval kot preiskovalni sodnik sodišča, ampak kot tajni sodelavec jugoslovanske vojske,'' pravijo.

SLS: Brez strokovnih kompetenc in zaupanja ni podpore

Za SLS je po navedbah poslanca Gvida Kresa zelo pomembno, da v času, "ko se slovenski sodni sistem sooča z vedno večjo neučinkovitostjo pri zagotavljanju enakosti pred zakonom, ko se vzpostavljata dva pravni državi – ena za malega človeka ter druga za elite z debelimi denarnicami in vplivnimi zvezami tudi v sodstvu – položaj predsednika vrhovnega sodišča zasede oseba, ki ima veliko strokovnih kompetenc, je brez afer in uživa predvsem široko zaupanje javnosti". "Po mnenju poslanske skupine SLS predlagani kandidat teh meril ne izpolnjuje, zato tudi nima naše podpore,"  meni Kres.

Tudi poslanci SNS ne bodo podprli Masleševe kandidature. "Funkcijo predsednika vrhovnega sodišča, torej najvišje pritožbene instance v Sloveniji, lahko po mnenju poslancev SNS zaseda zgolj oseba z neomadeževano preteklostjo, izjemnimi strokovnimi sposobnostmi in najvišjimi človeškimi ter drugimi vrednotami," je že v četrtek menil vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič.

SD, LDS in DeSUS še neodločene

Poslanska skupina SD se bo o podpori Masleši še odločala, po mnenju vodje poslanske skupine SD Bojana Kontiča pa je primeren kandidat in bi ga veljalo podpreti. Glede očitkov, ki jih na račun kandidata izreka SDS, Kontič pravi, da jih je Masleša zavrnil, sam pa nima razloga, da mu pri tem ne bi verjel.

V poslanskem klubu LDS se bodo o podpori Masleši odločali v sredo. Vodja poslanske skupine Borut Sajovic pa meni, da za podporo Masleši za zdaj ni zadržkov. "Menim, da je skrajni čas, da vrhovno sodišče dobi popolno kadrovsko zasedbo, posebej v letih, ko se država bori s sodnimi zaostanki," pravi. Glede očitkov na račun kandidata za predsednika vrhovnega sodišča pa je prepričan, da je Masleša vse očitke argumentirano zavrnil.

V poslanski skupini DeSUS se bodo o podpori Masleši odločali v torek, je povedal namestnik vodje poslanske skupine Anton Urh.

V Zaresu načelna podpora kandidatu

V poslanski skupini Zares so se po besedah vodje poslanske skupine Cvete Zalokar Oražem načelno odločili, da bodo Maslešo podprli, "kako pa bo glasoval vsak poslanec, pa glede na to, da je glasovanje tajno, ne morem povedati". Glede očitkov, ki letijo na Maslešo, je Zalokar Oražmova pojasnila, da sta soglasje k njegovemu imenovanju dala tako obča seja kot Sodni svet: "Pričakujem, da v najvišji sodni instituciji vedo, kaj delajo."

Je Masleša primeren kandidat?

Kot je znano, je bilo v zadnjem času v javnosti precej polemik o primernosti Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. Masleša je pri kandidaturi vztrajal zato, ker je dobil pozitivno mnenje tako občne seje vrhovnega sodišča kot Sodnega sveta, v nasprotnem primeru bi namreč od kandidature odstopil, odstopil pa bi tudi kot predsednik in član Sodnega sveta.