"Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca. 20 let nazaj je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet jih je bilo resničnih. Danes pa od 10 ne vem, če je ena med njimi resnična. Ker je to del nečesa, del sistema." S temi besedami je na torkovi tiskovni konferenci direktor psihiatrične klinike v Ljubljani Bojan Zalar odgovoril na zastavljeno vprašanje: Ali pacientom, ki prijavijo nasilje, verjamete? Pred tem je dejal, da imajo morda nekateri prav, a da sam ne ve za noben tovrsten primer, ki bi se zgodil pri njih.
Njegove besede o spolnih zlorabah so naletele oster odziv Inštituta 8. marec, pa tudi društva za zaščito žensk in otrok SOS telefon. V slednjem se sprašujejo, o kakšnem sistemu množičnega prijavljanja spolnih zlorab govori direktor Psihiatrične klinike Ljubljana?
Zalar: Iskreno se opravičujem vsem prizadetim, najbolj pa žrtvam tovrstnih zlorab
Zalar je sprva sicer trdil, da je bila njegova izjava izvzeta iz konteksta. Pravi namreč, da je želel s tem poudariti le, da bi "morda neresnične izjave o nasilju lahko povzročile zavajajoč efekt, da je zdravljenje na psihiatrični klinik v Ljubljana za paciente škodljivo ali celo nevarno". Dodaja, da bi s tem lahko pri pacientih in zaposlenih nastala velika škoda: "Ne bodo si na primer upali priti na zdravljenje v kliniko, ker bodo verjeli nedokazanim vestem, da se tu s pacienti ne ravna z zdravstveno etiko, se jih muči in maltretira."
"Podobno kot se lahko dogaja tudi na drugih področjih, kjer je pomembno, da se žrtev hitro in učinkovito zaščiti, ne pa da se jih spregleda in da se žrtve bojijo prijaviti spolno nasilje, ker menijo, da ne bodo obravnavane resno, saj je dokaznih standard na tem področju zelo zahteven," dodaja in ob tem pravi, da je treba v vseh primerih ustrezno reagirati in zaščititi žrtve nasilja.
Nato je še dodatno pojasnil, se njegova izjava o tem, da sta od desetih prijavljenih spolnih zlorab, le ena do dve resnični, nanaša na njegove dolgoletne izkušnje v razveznih postopkih in postopkih dodelitve skrbništva otrok.
Poudaril je tudi, da uporabo podatkov na način, kot ga je podal, obžaluje. "Obžalujem, da sem te podatke uporabil v izjavi presplošno in s tem nenatančno opredelil sporočila, ki sem jih želel predstaviti. Res je, tovrstnih manipulacij je v primerih spolnih zlorab blizu 20 odstotkov, kot ta podatek navajajo nekatere nevladne organizacije. Razumem upravičeno razburjenje številnih, ki so se odzvali na mojo ne dovolj natančno izjavo. Iskreno se opravičujem vsem prizadetim, najbolj pa žrtvam tovrstnih zlorab. Moj namen ni bil žaljiv, saj tudi moje vrednote niso takšne."
SOS telefon: Če bomo tiho, bo prevladala normalizacija nenormalnega
"Realnost je, da živimo v sistemu, kjer se žrtvam po pravilu ne verjame, v katerem se nanje prelaga krivdo za preživeto nasilje, kjer se gre v dvomu včasih celo tako daleč, da sodnik sploh ne postavi izvedenca ali pa da ta naredi poročilo zgolj na osnovi predhodne dokumentacije, ne da bi enkrat samkrat srečal osebo, o kateri poda svoje mnenje," so opozorili v društvu, ki se vsakodnevno srečuje z žrtvami nasilja. Poudarjajo, da je realnost žal takšna, da sistem generira nove žrtve, tudi tako, da jih vsakič znova utiša. "Da lažejo, da so same krive."
Pravijo, da se je nov primer poskusa utišanja domnevnih žrtev zgodil prav na tiskovni konferenci. "A to je bil tudi dan, ko sta dve žrtvi na glas spregovorili o tem, kaj se jima je zgodilo. Tudi zato, da se to ne bi zgodilo drugim. Odločeni, da bosta živeli polno življenje, ne glede na njuno grozljivo izkušnjo, kjer ju je sistem spregledal, poteptal, dodatno ponižal in razvrednotil. Ne bosta tiho. Ne bodo tiho. Ne bomo tiho," pravijo v Društvu SOS telefon.
"Če bomo tiho, bo prevladala normalizacija nenormalnega. Do tega pa ne sme priti. Del nečesa – sistema – mora postati (pravočasno) prepoznavanje in ustrezna pomoč in kaznovanje storilcev in ne pometanje dejanskega stanja pod preprogo, saj s tem generiramo vsakovrstno nasilje," so jasni.
'Žrtvam je treba verjeti in njihova pričevanja primerno preučiti'
Kritični so tudi v Inštitutu, kjer menijo, da direktor klinike z izjavo izkazuje "popolno pomanjkanje občutljivosti in razumevanja problematike spolnega nasilja in zlorab". "Izjava direktorja je skregana z dejanskim stanjem in sledi vzorcu, ki žrtvi ne verjame in ima za posledico to, da večina spolnega nasilja in posilstev ostane neprijavljena," opozarjajo.
Ter ob tem, da raziskave kažejo, da je lažnih prijav spolnih zlorab in nasilja izredno malo, manj kot dva odstotka: "Na podlagi raziskav ugotovljeno dejstvo pa je tudi, da je na ravni EU prijavljenih manj kot 14 odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost."
Poudarjajo, da je treba žrtvam verjeti in njihova pričevanja primerno preučiti. Od inštitucij pa pričakujejo primeren odziv, preverjanje, neodvisne preiskave, ukrepanje. "Ne pa zanikanje, zamahovanja z roko, češ da gre za izmišljotine, posmeh."
Z zdravniške zbornice so sporočili, da so predlog za uvedbo izrednega strokovnega nadzora prejeli 6. junija, in sicer s strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Predlog bo obravnaval Odbor za strokovno medicinska vprašanja. Če se bodo odločili za izvedbo, bodo člani komisije določeni naknadno. Pri tem ne izključujejo možnosti, da se kot člane komisije imenuje tudi strokovnjake iz tujine.
Ministrstvo: Relativizacija spolnega nasilja je nesprejemljiva
Obsodbam se pridružujejo tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Obsojamo vsakršen poskus utišanja žrtev spolnega nasilja ter relativiziranja kaznivega dejanja posilstva in spolnega nadlegovanja. Kot družba se moramo resno pogovoriti, zakaj je spolno nasilje kljub razširjenosti ena najmanj prijavljenih oblik kaznivega dejanja, kjer se največkrat pojavlja dvom v žrtev in kjer najpogosteje zatajijo institucije, ki naj bi žrtev zaščitile in ji zagotovile korektno obravnavo," so dejali.
Dodajajo, da je skrb vzbujajoče tudi, da je nasilje nad ženskami in v družini v času epidemije covid-19 naraslo tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Še bolj pa jih skrbi, da narašča tudi v obdobju po epidemiji, "ko problem že prerašča v akutno stanje, kar se odraža tudi v porastu števila femicidov". Lani se jih je v Sloveniji zgodilo kar 13.
"Fizično, psihično in spolno nasilje se v praksi prepogosto relativizira, v verodostojnost izjav prijaviteljic pa se celo ob prisotnosti dokaznega gradiva vedno znova odkrito dvomi. Naš skupni cilj mora biti ravno nasproten - žrtve vseh oblik nasilja moramo opogumiti in jim zagotoviti primerno obravnavo," so jasni.
Tako kot organizaciji tudi na ministrstvu opozarjaj, da so prijaviteljice spolnega nasilja v družbi pogosto stigmatizirane in da se namesto osumljencev nemalokrat na zatožni klopi znajdejo same.
Stanje je pogosto ravno nasprotno
Kritike se vrstijo tudi iz političnih vrst. V Levici so tako prepričani, da se zaradi Zalarjeve izjave poraja resen dvom v njihove trditve o strokovnosti svojega postopanja. "Kdor koli, ki misli, da imamo težave s porastom lažnih pričevanj zaradi nekakšne preobčutljivosti družbe, izkazuje popolno neprimernost za položaj direktorja zdravstvene ustanove – natanko tistega tipa institucije, od katere pričakujemo občutljivost in strokovnost, ko se bodo soočali s tovrstnimi situacijami," so jasni.
Opozarjajo tudi, da je stanje prepogosto ravno nasprotno. Ko na sodišču tudi jasni dokazi spolnega napada niso zadosten dokaz, žrtve pa tako soočene z neenakimi razmerji moči, družbeno stigmatizacijo in nerazumevanjem pristojnih institucij primerov spolnega nasilja ne prijavljajo.
Po mnenju stranke izjava Bojana Zalarja priča o tem, kako globoko seže nerazumevanje te problematike. "Ob dejstvu, da govorimo o direktorju zdravstvene ustanove, sodnem izvedencu in celo o večkratnem potencialnem kandidatu za ministra v preteklih vladah, se v nečem z Zalarjem lahko strinjamo. Grozljiv odnos do pojavov spolnega nasilja je zagotovo 'del sistema'."
"Le polovica primerov spolnega napada se zaključi s sojenjem, vsaka četrta kazenska ovadba se konča brez obsodbe. Vsaka peta oseba je v otroštvu doživela vsaj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma pa dve obliki ali več. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo."
~ Društvo SOS telefon
Le polovica teh primerov se je končala s sojenjem, poudarjajo tudi v SOS telefonu, vsaka četrta kazenska ovadba pa se konča brez obsodbe. Gre za podatke iz raziskave Ministrstva za pravosodje iz leta 2020, ki je pokazala tudi, da kar 15 odstotkov vprašanih meni, da so žrtve, in ne storilci, odgovorne za svoja dejanja in da kot žrtev stereotipno vidijo dekle, zlorabo pa pripisujejo izzivalnemu oblačenju ali obnašanju.
"Spolno nasilje je kaznivo dejanje, ob katerem je izraženega največ dvoma v žrtev. Gre za težko dokazljiva dejanja, pri katerih so žrtve tekom sodnega postopka, kadar do njega sploh pride, popolnoma razčlovečene in znova viktimizirane znotraj sistema. Trpijo tudi njihovi bližnji," poudarjajo.
Oglasila se je tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki izjave direktorja psihiatrične klinike ocenjuje kot neumestne in škodljive. "So odkrito špekulativne in brez ustreznega premisleka, kakšen učinek in posledice imajo na žrtve trditve, da naj bi bilo kar devet od 10 prijav spolne zlorabe izmišljenih," je zapisala na družbenem omrežju.
"V državi, kjer je spolno nasilje, daleč najpogosteje izvirajoče v intimno-partnerskih, družinskih ali skrbniških odnosih, izjemno pereč problem, nas take izjave vržejo več korakov nazaj v prizadevanjih za premik v družbeni mentaliteti ter k boljšemu razumevanju in zaščiti žrtev spolnega nasilja," je dodala.
V Društvu SOS telefon pa so ob tem poudarili tudi pomanjkanje dobre terapevtske pomoči: "Čakalne dobe so dolge, osebe večinoma nimajo denarja za plačilo pri zasebnikih. Treba je tudi najti osebo, ki zna prepoznati in pomagati, ko gre za spolno zlorabo v otroštvu ali spolno nasilje v odrasli dobi."
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.