Včeraj je državo močno pretresel primer dveh otrok, ki sta lanskega decembra v družinski tragediji ostala brez matere, oče pa je končal v zaporu. To sta dva predšolska otroka, ki ju je po tragediji pristojni center za socialne zadeve poslal živet k babici in dedku po materini strani. Oče otrok ima še vedno roditeljske pravice. Nato pa so socialni delavci otroka odpeljali. Iz vrtca v rejniško družino. Kje sta otroka, babica in dedek ne vesta.
Zakaj so ju odpeljali?
Iz dela dokumenta CSD, ki ga je objavil Večer, je mogoče prebrati: "V pogovorih smo spregovorili tudi o skrbi otrok v prihodnosti (šolske in obšolske obveznosti, obiski raznih zdravnikov in specialistov, najstništvo, XX posebne potrebe ipd.) glede na starost gospe in gospoda. Oba sta prepričana, da bosta zmogla." Omenja se tudi kvadratura stanovanja.
Vse, kar vemo, je, da je CSD v tem primeru presodil v korist otrok. Na podlagi katerih ugotovitev, ni popolnoma jasno. Pristojni CSD z mediji komunicira zadržano, saj gre za občutljivo temo, ker pa sta vpletena tudi mladoletna otroka, je treba razmišljati o zaščiti njune pravice do zasebnosti in miru. Ker se je zgodila tragedija in je eden od staršev živ, a v zaporu, je primer izredno občutljiv.
Direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik je za časopis Večer povedala, da so skušali s starima staršema glede rejništva fantov vseskozi sodelovati, a sodelovanje nato ni bilo več mogoče, ker da nista hotela slišati o nobeni drugi možnosti, kot o tem, da otroka odraščata pri njiju.
Center pa taki rešitvi po njenih besedah ni bil naklonjen, saj naj bi bila dedek in babica prestara, da bi lahko skrbela za otroka. Babica je namreč stara 56, dedek 60 let. "Zato smo sprejeli odločitev, da otroka dodelimo v rejniško družino, saj jima želimo normalen razvoj," je dejala.
Nasprotno pravni zastopnik starih staršev, odvetnik Velimir Cugmas meni, da sta stara starša otrokoma nudila varno in ljubeče okolje za njun razvoj, nenaden odvzem, ki je bil po njegovih besedah protipravno izveden, pa je za otroka škodljiv. Med drugim je povedal še, da je CSD Slovenj Gradec za stara starša ocenil, da sta glede rejništva "primerna, a ne dovolj primerna".
Opozoril je na še druge domnevne postopkovne nepravilnosti. Med drugim ocenjuje, da v celotnem postopku obstaja sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Odvetnik je bil danes sicer navzoč tudi na sestanku na CSD Slovenj Gradec, kamor sta bila stara starša vabljena z namenom nudenja prve socialne pomoči.
Začeli smo se spraševati ...
Številne je primer tako močno pretresel, da so pomislili, kaj bo z njihovimi otroki, če se morda zgodi nesreča. Kaj če nesreča nenadoma iztrga oba starša? Starši nekako ne želimo razmišljati o tem, in tudi če, sklepamo, da bodo naše otroke sprejeli družinski člani. Logično? Niti ne.
Če boste želeli zakonsko urediti, kdo naj v primeru smrti staršev prevzame skrb za otroka, boste naleteli na zid. Že leta 2013 je avtorica tega članka od socialne delavke prejela (ne)uradni odgovor, da za njih overjen dokument z željo obeh staršev, kaj z otrokom v primeru njune smrti, ni pravno obvezujoč.
Včeraj so za 24ur.com z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočili, da zakonsko ni predvideno, da bi starši lahko vnaprej pravno veljavno in za organ obvezujoče izrazili željo, kdo naj v primeru izrednih okoliščin (npr. njihove smrti) naprej skrbi za njihovega otroka.
Kljub temu: "Navedeno sicer ne pomeni, da starši želje ne bi mogli izraziti (lahko jo izrazijo v oporoki ali v drugi listini pred notarjem); bi pa bile presojane z vidika optimalne zagotovitve koristi otroka. V primeru, ko je treba poskrbeti za otroka, ki ostane brez ustrezne starševske skrbi, pristojni center za socialno delo vedno preveri sorodstveno mrežo (in pri tem tudi morebitno izraženo željo staršev), če bi lahko ta zagotavljala ustrezno skrb za otroka."
Da CSD preveri, kje bo otrok živel in ali bo tam varen, je seveda logično in zaželeno, toda ljudje pričakujejo, da bo k primeru pristopil življenjsko in ne birokratsko. Prav tu je težava: centri za socialne zadeve prevečkrat sploh ne opazijo, da so posameznike, ki so se ujeli v njihove postopke, zmleli do nerazpoznavnosti. Le zakaj ljudje skrivajo svoje stiske in ne poiščejo pomoči? Morda zato, ker jih je strah, kaj se bo njim in njihovim družinskim članom zgodilo, če jih CSD zabeleži v svoji evidenci? Morda.
Kaj pravi ustava?
V skladu z Ustavo Republike Slovenije otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Država zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa posebne oblike varstva otrok, in sicer rejništvo, posvojitev ter skrbništvo za mladoletnike. V vseh teh primerih so za odločanje po uradni dolžnosti pristojni centri za socialno delo.
Ko starš umori starša
Pooblastila centrov za socialno delo za zaščito otrokovih koristi zakonsko niso drugače določena za primere, ko se v družini zgodi nasilje, konkretno umor enega s strani drugega od staršev. V takšnih primerih otrok namreč ostane brez obeh staršev.
"Praksa je, da v tovrstnih primerih center za socialno delo pri iskanju primerne nadomestne skrbi za otroka najprej preveri, ali bi bile otrokove koristi primerno zaščitene, če bi nadalje živel v okviru sorodniške mreže oziroma mreže ljudi, ki bi bili njemu najbližji. Vendar pa lahko center za socialno delo oceni, da bi ravno tovrstna namestitev na otroka slabo vplivala ali pa ne bi nudila ustreznega okolja za njegov nadaljnji psihofizični razvoj; v teh primerih odloči tudi o namestitvi v povsem novo okolje (npr. v rejniško družino, vključno z določitvijo skrbnika kot zakonitega zastopnika otroka) ali pa odloči, da je za otroka najprimerneje, da se ga povsem umakne iz matičnega okolja ter ga odda v posvojitev. Katera oblika varstva bi bila za otroka najprimernejša, je odvisna od ocene, ali bi bilo v otrokovo škodo, če bi bil kakorkoli še povezan s sorodniki ter preživelim staršem, kot tudi od starosti otroka," so za 24ur.com razložili na pristojnem ministrstvu.
Poudarjajo, da je v vseh primerih otrok na prvem mestu, CSD pa ne ugotavlja odgovornosti staršev za nastale slabe razmere, temveč je namen zgolj zaščita otrokovih koristi in ne koristi sorodnikov.
Kdo je lahko rejnik?
Rejniško dejavnost ureja zakon. Ta med drugim ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost. Tako zakon izrecno določa, da mora imeti oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, imeti končano vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo ter biti polnoletna.
V izjemnih primerih, če se glede na vse okoliščine ugotovi, da je to nedvomno v otrokovo korist, lahko izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo od določene.
Kdo ne more biti rejnik?
Zakon določa tudi zadržke, in sicer da rejnik ne more biti: oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica ali ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica; oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost; oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog, ali oseba, ki živi z osebo, ki je pravnomočno obsojena zaradi istih kaznivih dejanj.
Kaj nato?
Ko pristojni center za socialno delo ugotovi izpolnjevanje zakonskih pogojev, pripravi še oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Pri pripravi ocene opravi obisk na domu in ugotovi materialne pogoje ter primernost bivalnih pogojev celotne družine, še posebej prostorov in opreme, namenjene otroku oz. otrokom, ki bi jih sprejeli v rejništvo.
Morate imeti tudi motiv
Iz ocene morajo biti razvidni motivi za izvajanje rejniške dejavnosti, opis priprave družine na otroka, pripravljenost za sodelovanje v individualni projektni skupini in zapis o kandidatovem razumevanju rejniškega sistema in vloge rejnika kot sodelavca socialne službe.
Dogovori s sorodniki pravzaprav niso pomembni
Zadeve torej niso tako enostavne. Če ste s sorodniki dogovorjeni, kako poskrbeti za otroke v primeru nesreče staršev, morate vedeti, da vaši dogovori za državo niso pravno obvezujoči. Če pa še preletimo zakonska določila, kdo lahko prevzame skrb za otroka, se lahko resno vprašamo, kje bi otrok v primeru nesreče obeh staršev sploh končal.
