Slovenija

Zakoni za izbrisane

Ljubljana, 06. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Čez dobra dva tedna bo potekel rok, do katerega mora Ministrstvo za notranje zadeve po odločitvi ustavnega sodišča 18 tisoč ljudem urediti problem nezakonitega izbrisa iz registra prebivalstva. V vladni obravnavi sta zdaj dva zakona; a še preden sta prišla v parlament, že dvigujeta veliko prahu.

Zapleta se že pri sprejemanju tako imenovanega tehničnega zakona, ki pomeni le pravno podlago -pravijo na notranjem ministrstvu - za izdajo dopolnilnih odločb o stalnem bivanju tistim osebam, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji prijavljeno od februarja leta 1992 in tu tudi dejansko živijo. Opozicija namreč zahteva glasovanje tudi o tem, na kakšen način naj parlament zakon sploh obravnava.

Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov, med njimi je najglasnejši pravni zastopnik izbrisanih in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, je pravna podlaga za izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim zapisana že v 15. členu ustave.

Matevž Krivic
Matevž Krivic FOTO: POP TV

"Ti naši pravniki, v narekovaju in politiki ne poznajo lastne ustave, ki v 15. členu popolnoma jasno določa, da se, kadar ni zakona, uresničevanje človekovih pravic izvršuje neposredno na podlagi ustave," meni Krivic.

Gre le za ponovno izigravanje odločbe ustavnega sodišča, je neomajen Krivic.

Drugi vsebinski zakon, ki naj bi uredil statuse tudi ostalih kategorij tujcev, pa je po njegovem mnenju celo škandalozen.

"Škandaloznost tega osnutka zakona je v tem, da pravi, da ne bodo dobili vrnjenega statusa, ki jim je bil nezakonito odvzet, tisti, ki se niso - če malo grdo povem - lepo obnašali v času osamosvajanja Slovenije; ki so z vojsko JLA zapustili Slovenijo, ali kaj podobnega," pojasnjuje Krivic.

A na notranjem ministrstvu zavračajo očitke, da se v zakonu skrivajo tudi politični kriteriji.

Bojan Bugarič
Bojan Bugarič FOTO: POP TV

"Pri drugem zakonu pa gre za celo vrsto kategorij, pri katerih je nekdo lahko dobil dovoljenje za bivanje, kljub temu, da dejansko ni bival v državi. To so bili lahko različni razlogi in tu gre za to, da bi bilo vseeno treba dodatno preveriti samo to, ali v tem času tudi upravičeno ni bival v Sloveniji," meni Bojan Bugarič z Ministrstva za notranje zadeve.

Vsebinski zakon se še lovi v vodah koalicijskega usklajevanja. Zdaj je sicer jasno, da se država zakonskega roka, ki ga je ustavno sodišče postavilo - torej 16. oktober - ne bo držala. Dobra vest za državo tokrat pa je, da sankcij - zaradi nespoštovanja ustavnega sodišča tudi ne bo deležna. To namreč nima takih pristojnosti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.