
Ena od vročih tem javnih razprav do konca tega meseca bo Zakon o koncesijah, ki mu opozicija in sindikat zdravstva ostro nasprotujeta. Z vlado se strinjata, da morajo biti koncesije podeljene z javnim razpisom, vendar ne tako, da ima vse pristojnosti pri podeljevanju minister za zdravje.
Predlog zakona jasno kaže vrednote in stališča tistih, ki so ga pisali, po katerih so zdravstvene storitve tržno blago, so prepričani. Prav v zdravstvu pa - poudarjajo socialni demokrati - ponudba in povpraševanje nimata kaj iskati.
"Bolniki običajno ne znajo presoditi, kakšne storitve rabijo, kakšna je kakovost zdravstvenih storitev in kakšna je prava cena zdravstvene storitve," je povedala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Nevenka Lekše. Po mnenju sindikata komercializacija in tržno usmerjeno zdravstvo, ki temelji na profitu, ne vodi k večji učinkovitosti, dostopnosti ali pravičnosti, temveč nasprotno: draži zdravstveni sistem in prispeva k razslojevanju.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič glede omenjenih očitkov pravi, da so pred pripravo zakona številni ministru očitali, da zakona ni, sedaj pa, da je pisan v prid določene skupine. "Očitki so deževali ves čas. Naj vas spomnim, da so v preteklem letu bili očitki, da zakona ni. Minister je določil ekipo, pripravila je osnutek zakona, ki je zdaj v javni razpravi, sedaj se mu pa očita, da je naravnan na kožo določene skupine," je dejal.
Pripomb v času, ko teče javna razprava, na ministrstvu ne bodo komentirali. So pa zato bolj glasni kritiki zakona, ki menijo, da je treba dostopnost do zdravstvenih storitev zagotoviti vsem ljudem in zahtevajo, da se podaljša čas za javno razpravo.
Občine, ki so doslej podeljevale koncesije, bodo po novem le izvajalke javnih razpisov. Glavno in zadnjo besedo bo imel minister. "Po vsej verjetnosti se bo dogajalo to, kar se dogaja zdaj: da se bodo koncesije podeljevale v centrih, obrobja pa bodo ostala nepokrita in s slabšo dostopnostjo," je prepričana svetovalka predsednika socialnih demokratov Boruta Pahorja za zdravstvo Julijana Bizjak Mlakar.
Poleg tega koncesija dedna, minister pa javne prostore lahko daje v najem po svoji volji. "Lahko pride do tega, da je neka Mesarija, d.o.o. najprej poceni najame prostore, nato zdravnike in prodaja zdravstvene storitve ljudem, je dejala Mlakarjeva. Vse skupaj spominja na helikopterske prevoze, pravi, ko zasebnik storitve opravlja za višjo ceno, kot bi to storila javna služba, a se kljub temu javna sredstva podeli zasebniku.

V sindikatu so kritični tudi do zakona, ki ureja status svobodnega zdravnika specialista. V sindikatu se sprašujejo, kako bo zbornica podeljevala status svobodnega zdravnika ter ali bodo v zavodih ostali samo mladi zdravniki in tisti pred upokojitvijo. Svobodni zdravniki bodo imeli po njihovem mnenju velike privilegije, saj zakon bolj ščiti njih kot pa javne zavode ali javni interes.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.