Slovenija

Zakon povezuje Slovence in Italijane

Ljubljana, 12. 07. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V Sloveniji se je mudil predsednik komisije za zunanjo politiko italijanskega parlamenta Gustavo Selva, ki je pred leti veljal za gorečega nasprotnika manjšinskega zakona. Sedaj trdi, da je zakon pomembna vez med Slovenci in Italijani.

Gustavo Selva
Gustavo Selva FOTO: POP TV

Gustavo Selva, ki je član vladne skrajno desničarke stranke Nacionalno zavezništvo, je na obisk v Slovenijo prispel na povabilo predsednika odbora za zunanjo politiko Jelka Kacina. Kacin je italijanskega gosta spomnil tudi na vladno ignoriranje zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki ga je italijanski parlament sprejel pred dvema letoma. Prav Gustavo Selva je namreč še pred nekaj leti v italijanskem parlamentu najglasneje nasprotoval sprejemu manjšinskega zakona, o Slovencih pa je govoril kot o titovih partizanih, ki so metali Italijane v fojbe.

Tudi o osebnih izkaznicah

Gustavo Selva: "Italija priznava vse dogovore iz preteklosti, obenem pa želi ugotoviti, ali morda nekateri vidiki, ki zadevajo vračanje lastnine, in pravni elementi niso bili vključeni v sporazume iz Osima, Rima in Beograda.

Predsednik odbora Jelko Kacin je za 24 ur povedal, da se med pogovori niso mogli izogniti omembi odločitve prejšnjega ministra za notranje zadeve Scajole, ki je uvedel novo prakso pri izdaji osebnih izkaznic v zamejstvu v Italiji. Ker bo v soboto imenovan nov notranji minister, Kacin pričakuje, da bodo tudi tu našli rešitev, ki bo lahko obrnila novo stran v knjigi dolgoletnih odnosov med Italijo in Slovenijo.

Na novinarsko vprašanje o spornem odloku nekdanjega italijanskega notranjega ministra o dvojezičnih osebnih izkaznicah na Tržaškem je Selva dejal, da se strinja z 8. členom zakona o zaščiti slovenske manjšine, ki pravi, da lahko prosilci v nekaterih občinah zaprosijo za dvojezično osebno izkaznico ali pa v italijanskem jeziku.

Kacin je še dodal, da je ob današnjem obisku jasno opozoril, da je z zadnjim nakazanim obrokom na fiduciarni račun Dresdner Bank v Luksemburgu, Slovenija poravnala dolgove iz Osimskih in Rimskega sporazuma. "S tem je to vprašanje za nas zaključeno," je poudaril Kacin. Selva pa je opozoril na nekatere pravne vidike, ki bi jih lahko po njegovem spregledali pri sklepanju sporazumov. To bo v kratkem razčistila posebna pravna komisija, Italija pa se bo šele po ugotovitvah te komisije odločila, ali bo začela uporabljati sredstva z luksemburškega računa.

Novo obdobje v odnosih z Rimom?

Kot je poudaril Selva, je Rim že dalj časa želel začeti novo poglavje v sodelovanju, predvsem ker bosta državi kmalu skupaj v zvezi Nato in EU. Ob tem je dejal, da je EU usojeno, da se širi, ter dodal, da bo Slovenija med prvimi novimi članicami. Italija slovensko članstvo podpira, dodal pa je, da imajo dvostranski odnosi med državama zapleteno preteklost in dokončno oceno predajajo zgodovini.

Italijanski in slovenski predstavniki so si bili enotni, da je za sodelovanje med parlamentarnima telesoma ključna usmeritev v prihodnost. To pomeni pospeševanje gospodarskega sodelovanja in ustvarjanje pogojev, da bi po vstopu Slovenije v EU omogočili neposredno gospodarsko sodelovanje in skupno nastopanje na tretjih trgih, zlasti na območju JV Evrope.

Več vlaganj v Slovenijo

Selva je podprl tudi željo, ki jo je izrazil Kacin, da bi se povečale italijanske investicije v Slovenijo in na Balkan. Kot vzpodbudne pa ocenjuje Kacinove besede v zvezi z ustvarjanjem velike severnojadranske luke med Trstom in Koprom, ki naj bi postala največje luka v Evropi ali celo v Sredozemlju. Omenil je tudi izgrajevanje petega koridorja, ki je pomemben kot izhod za tovor ladji, ki bodo prihajale v veliko luko.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20