'Zakon pisan tako, kot da bo Zalar večno sedel na ministrstvu'

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec je v današnji javni predstavitvi mnenja o zakonu o državnem tožilstvu v DZ poudaril, da je eden osnovnih namenov zakona ponuditi strukturo, ki bo omogočila fleksibilnost in odzivnost tožilstvu, da se bo lahko v danih družbenih razmerah aktivno in učinkovito odzvalo na pojavne oblike kriminala v določenem času.

Zakon želi med drugim omogočiti tožilstvu, da se skoncentrira na prioritete. Poleg tega uvaja odgovornost za rezultate oz. odgovornost vodij okrožnih državnih tožilstev za učinkovitost dela. Krepi tudi enoto za pregon prioritetnih oblik oz. vzpostavlja 12. tožilstvo, ki ga bodo sestavljali tožilci iz sedanje skupine za pregon organiziranega kriminala. Temu tožilstvu se bo tako omogočilo, da se skoncentrira na pomembnejše oblike gospodarskega kriminala, je prepričan Škrlec.

Koncept zakona temelji na tem, da je državno tožilstvo centralizirano na ravni usklajevanja, usmerjanja in nadzora. Na ravni izvajanja funkcije državnega tožilstva pa so "bistveno poudarjeni elementi decentraliziranosti". Državni sekretar je ob tem izpostavil še prenovo državnotožilskega sveta, ki bi ga v prihodnje sestavljali tudi zunanji strokovnjaki.

Ključna vsebinska novost zakona pa je po njegovih besedah politika pregona. Ta bo omogočila generalnemu državnemu tožilcu, da sprejme nacionalno politiko pregona, ki bo določala prioritete ter način dela in kaznovalno politiko.

Po mnenju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja je prav, da v zakon sistematično prihaja politika pregona kot del kriminalitetne politike v državi. Pozitivno ocenjuje tudi krepitev položaja in vloge državnotožilskega sveta. Prav tako je po mnenju generalnega državnega tožilca korak naprej umestitev skupine za pregon organiziranega kriminala v rang samostojnega državnega tožilstva in zlasti določitev njegove pristojnosti v zakonu. Pozdravlja tudi novost, da vrhovno državno tožilstvo medtem dobiva usklajevalno funkcijo pri izvajanju politike pregona.

Vendar pa ima zakon po njegovem prepričanju tudi nekatere pomanjkljivosti. Med temi je Fišer izpostavil, da zakon želi biti podroben in je tako prenormiran z željo, da bi številna vprašanja, ki se pri delu pojavljajo, uredil vnaprej.

Po njegovem tudi ni dobro, da "se izvršna oblast, pa čeprav po stranski poti – skozi nadzor na področju pravosodne in tožilske uprave – preveč približa izvajanju temeljne tožilske funkcije – to je odločanju o pregonu". Po njegovih besedah je nevarno, da bi na ta način dobila možnost vplivanja na tožilsko funkcijo.

Po oceni predsednika odbora za notranjo politiko Vinka Gorenaka (SDS) je zakon "pisan tako, kot da bo minister Zalar večno sedel na ministrstvu". Kot je dejal, po predlogu zakona vlogo generalnega državnega tožilca opravlja pravosodni minister, medtem ko tožilec nima več pristojnosti. Zastavlja se vprašanje, kako se bo opravljal nadzor nad delom tožilcev, saj "post festum" nadzor, opredeljen v zakonu, za Gorenaka ni sprejemljiv.

Za poslanca SDS je sporna tudi sestava državnotožilskega sveta. Poleg tega ima svet zelo razširjene pristojnosti, generalni državni tožilec pa ni njegov član, je povedal. Opozoril je še, da zakon tudi določa, da lahko minister pogleda v vsak dokument tožilstva.

Med drugim je še opozoril, da v zakonu sploh ni več opredeljena enotna tožilska organizacija. "Slutiti je, da ustanavljamo nekaj čez deset tožilstev kot priveskov izvršilne veje oblasti," meni Gorenak. Napovedal je, da v SDS zakona ne bodo podprli, generalnega državnega tožilca pa pozval, naj posluša tožilce, ki opozarjajo na pomanjkljivosti zakona, in ne ministra.