Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, vlada z novelo odpravlja ustavno neskladnost zakona, ki je bil sicer sprejet leta 1995. Predlog med drugim na novo določa vsebino strokovne ocene, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo tako pri njeni pripravi kot tudi v fazi odločanja vlade o sprejemu posameznih ukrepov, ter določa časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov.
Parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS) je imela na predlog več pripomb. Kot je dejala Špela Maček Avguštin, ZPS kljub zagotovilom vlade, da zlasti spremenjeni 39. člen v celoti naslavlja vse ustavno problematične vidike, ugotavlja, da besedilo na več mestih vladi še vedno omogoča arbitrirano odločanje o ukrepih, prav tako ni jasno, ali so vladne odločitve vezane na predloge strokovnih institucij. Prav tako po oceni ZPS predlog novele ne določa pogojev, kdaj je katero pravico dopustno omejiti ali je celo sploh ne zagotavljati.
Ukrepi glede omejitve gibanja, zbiranja in prehajanja meje se z odlokom odredijo vsakokrat najdlje za petnajst dni
Na pomisleke ZPS so z dopolnili poskušali odgovoriti tako v koaliciji kot v opoziciji. Predlogi dopolnil slednje, s katerimi so med drugim želeli vnesti tudi "dodatno varovalko" glede časovne veljavnosti vladnih ukrepov, preden bi ta morala po soglasje v DZ, niso prepričali dovolj članov odbora.
So pa člani odbora sprejeli dopolnila SDS, NSi in SMC, ki v predlog novele med drugim prinašajo natančnejšo opredelitev ukrepanja ob morebitnih drugih nalezljivih boleznih, ki jih zakon ne določa. Prav tako so sprejeli dopolnilo, da se ukrepi glede omejitve gibanja, zbiranja in prehajanja meje z odlokom odredijo vsakokrat najdlje za petnajst dni. Če vlada podaljša, spremeni, ukine ali uvede ukrep, mora pred izdajo odloka pridobiti dopolnjeno strokovno oceno, o ukrepih in strokovnih ocenah pa mora obveščati DZ in javnost. Dopolnilo še določa, da se gibanje na regijo ali občino lahko odredi le v času razglašene epidemije, to pa velja tudi za gibanje ob določenih urah v dnevu.
V opozicijskih vrstah so že napovedali, da bodo do seje DZ prihodnji teden, na kateri bodo odločali o noveli zakona, pripravili predlog dopolnila, s katerim bodo poskušali omejiti vladna pooblastila pri sprejemanju ukrepov.
Vlada mora imeti možnost hitrega odziva, a s sorazmernimi ukrepi
Poslanka SDS Nada Brinovšek je v uvodnem delu razprave izpostavila, da ustavno sodišče neustavnih delov zakona o nalezljivih boleznih ni razveljavilo in da se še naprej uporabljajo do odprave neustavnosti. Po besedah poslanke LMŠ Tine Heferle se sodišče za razveljavitev ni odločilo, ker bi s tem nastala pravna praznina. Sicer pa se ji zdi nedopustno, da bi izvršna seja oblasti imela kakršno koli bianco pooblastilo, da samovoljno in arbitrarno omeji človekove pravice.
Po besedah poslanke SDS in predsednice odbora Anje Bah Žibert se z novelo določa način, kako zavarovati življenja in zdravje ljudi. Glede očitkov, da bi morali v noveli podrobneje opredeliti, kaj nas čaka, je Bah Žibertova opomnila, da si pred letom in pol ni nihče predstavljal, kaj se bo dogajalo danes.
Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je izpostavila, da vseh situacij ni mogoče predvideti. Kot ključno vidi sporočilo ustavnega sodišča, da je treba biti izjemno previden in natančen pri omejevanju pravic in svoboščin ter da se situacija ne sme zlorabljati. Kot je še dodala, je vlada tista, ki mora sprejeti odgovornost in odločiti – stroka po njenem mnenju ne more odločati.
Vlada sicer mora imeti možnost hitrega odziva, ampak s sorazmernimi ukrepi, je opozoril poslanec SD Dejan Židan. Skrbijo ga tudi ukrepi, ki imajo značilnosti izrednega stanja, in predlagal je, da bi vlada morala po enem mesecu za nadaljnje trajanje ukrepov pridobiti soglasje DZ. Kot je dejal poslanec Miha Kordiš, aktualna vlada vidi epidemijo kot priložnost državnega udara, zato vprašanje omejevanje gibanja ni v kontekstu javnega zdravja, ampak represije nad državljani kot političnimi subjekti.
Poslanec SMC Dušan Verbič pa je izpostavil, da svoboda gibanja ni absolutna pravica in ni nad vsemi človekovimi pravicami, še posebej ne nad pravico do zdravja v času epidemije. "Vlada mora imeti možnost, da ob nalezljivi bolezni ukrepa hitro in učinkovito," je še dodal.
Tudi poslanka NSi Iva Dimic je dejala, da je pravica biti zdrav ena najvišjih pravic, nalezljive bolezni pa so nepredvidljive, zato upa, da so na podlagi dosedanjih izkušenj z novelo konkretizirali korake, potrebne za njihovo obvladovanje. Poudarila je še stališče NSi, da je odločbo ustavnega sodišča treba spoštovati.
Da v zakonskem predlogu manjkajo varovalke, ki bi zagotovile sorazmernost ukrepanja vlade, je sicer kot vabljeni na sejo opozoril tudi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija. Med drugim predlog uvaja mehanizme za hitro in učinkovito odločanje vlade, ne uvaja pa ravnovesij in zavor, da bi se lahko na to hitro in učinkovito odzivali drugi sistemi, denimo sodstvo.
V poslanski razpravi je bilo danes slišati tudi več pozivov k odločitvi za cepljenje, k temu pa je pozvala tudi državna sekretarka Forte.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.