Slovenija

Zakon o zaščiti prič gre v DZ

Ljubljana, 09. 11. 2005 12.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Odbor DZ za notranjo politiko je za drugo obravnavo na novembrski seji pripravil besedilo zakona o zaščiti prič.

Na novemberski seji državnega zbora bodo poslabni razpravljali o zakonu o zaščiti prič
Na novemberski seji državnega zbora bodo poslabni razpravljali o zakonu o zaščiti prič FOTO: POP TV

Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je za drugo obravnavo na novembrski seji državnega zbora pripravil besedilo zakona o zaščiti prič. Z njim želi vlada zagotoviti pogoje za zaščito prič, njihovih bližnjih sorodnikov in drugih oseb, ki bi bile lahko ogrožene zaradi pričanja v predkazenskem postopku ter med in po kazenskem postopku, je pojasnil državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt.

Z zakonom bodo zagotovljeni pogoji tako za zaščito "skesancev", ki v določenih postopkih nastopajo kot priče, kakor tudi drugih prič, ki so ogrožene zaradi pričanja v kazenskih postopkih, ter oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj, ki v postopkih nastopajo kot priče. Sprejetje zakona je pomembno zaradi sodelovanja slovenskih organov z organi drugih držav na področju zaščite prič, saj je program zaščite lahko učinkovit šele v okviru mednarodnega sodelovanja oziroma izmenjave ogroženih prič, meni predlagatelj.

S sprejetjem predloženega zakona bodo nastale finančne posledice za državni proračun. Predvidena je vzpostavitev posebne enote za zaščito ogroženih oseb znotraj policije in neodvisne komisije za zaščito ogroženih oseb. Iz obrazložitve finančnih posledic predloga izhaja, da bo za ustanovitev policijske enote, plače, usposabljanje delavcev enote, blindirano vozilo, računalniško, telefonsko in ostalo tehnično-operativno ter zaščitno opremo, za izobraževanje državnih tožilcev in za izvajanje nujnih zaščitnih ukrepov ter programov zaščite v prvem letu izvajanja programa skupaj potrebno zagotoviti 358,65 milijonov tolarjev.

Na višino potrebnih sredstev v konkretnem primeru vpliva tudi število oseb, ki bodo skupaj s pričo vključene v program zaščite. V primeru, da gre za skesanca, pa so ti stroški dosti manjši, saj predlog zakona določa, da se mu ekonomska podpora daje le šest mesecev po vključitvi v program zaščite in obsega le pokritje nujnih življenjskih stroškov in stroškov vključitve v novo življenjsko okolje, še izhaja iz pisne obrazložitve predloga.

Vseh stroškov ni mogoče natančno opredeliti. Poraba bo odvisna predvsem od tega, kaj bo zaščitenim osebam v konkretnih primerih potrebno nadomestiti - ali stanovanje, hišo, ustanovitev podjetja, izpad dohodka, davke in podobno. Na navedeno vpliva predvsem dejstvo, kakšno ogroženo pričo bo v konkretnem primeru potrebno zaščititi, saj ji je v primeru, da priča ni storilec kaznivih dejanj, potrebno zagotoviti enak finančni in drug položaj, kot ga je imela pred vključitvijo v program zaščite.

Poslanke skupine zakonske rešitve podpirajo

Ob tem so na predlog poslanca LDS Marka Pavlihe sklenili, da bodo na eni izmed naslednjih sej obravnavali tudi vprašanje celovite zaščite sodnikov in drugih udeležencev v sodnih postopkih. Po mnenju Pavlihe je ravno primer Petek pokazal, da je bil sodnik verjetno zelo ogrožena oseba. Dimitrij Kovačič (SDS) je ob tem menil, da bi morali ustrezno zaščito uživati tudi tožilci, izvedenci in drugi udeleženci v postopkih pred sodišči. Rudolf Petan (SDS) je ob tem opozoril, da bi morali pozornost nameniti tudi drugim vidikom, denimo zagotovitvi ustreznih varnostno zaščitenih prostorov za zaslišanje preiskovancev na sodiščih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.