Referenduma o investicijah v vojsko ne bo

Ustavno sodišče je presodilo, da sta DZ in vlada razumno utemeljila, da so investicije v Slovensko vojsko (SV) nujne, saj je njena opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne spodobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti.

Tega ne spreminja dejstvo, da je SV za delovanje v miru relativno dobro pripravljena, je v odločbi navedlo ustavno sodišče. Pri presoji je upoštevalo, da investicije, predvidene na podlagi tega zakona, ne pomenijo nadstandardne oborožitve (opremljenosti) SV oz. da ne gre le za vzdrževanje ravni že relativno dobro oboroženih obrambnih sil, temveč gre očitno za to, da SV ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se investicije vanjo v preteklih letih bolj kot ne zaustavile.

Takšno stanje po oceni ustavnega sodišča nemudoma terja investicije v opremo. Seveda je po navedbah sodišča jasno, da takih investicij ni mogoče izpeljati čez noč, temveč sta potrebna daljši čas in načrt postopnega investiranja.

Nujnost investicij v SV se tako ne kaže kot nujen odziv na že konkretne grožnje ali nevarnosti, temveč kot nujnost takojšnjega resnega in odgovornega pristopa k zagotovitvi takšne opremljenosti in zmogljivosti SV, da bo lahko v vsakem trenutku sama ali v okviru zavezništva zagotovila zadovoljivo obrambno sposobnost države. Kot dodaja ustavno sodišče, ta sicer res ni odvisna samo od opremljenosti vojske, temveč tudi od primernega števila vojakov in poveljujočih kadrov ter od njihovega izobraževanja in usposabljanja.

Vendar brez zagotovitve ustrezne opreme ni mogoče zagotoviti niti potrebnega usposabljanja vojske, kar je odločilnega pomena za izgrajevanje sposobnosti vojske, skladno z zahtevanim standardom, je navedlo ustavno sodišče. Zato je, kot presoja, zagotovitev ustreznih finančnih sredstev predpostavka za zagotovitev dobre obrambe in varnosti.

Na podlagi tega je ustavno sodišče odločilo, da je DZ s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v SV ter zato zakon ni v neskladju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave. Ta govori o tem, kdaj referenduma ni dopustno razpisati.

Levica in SD sta namreč že po sprejetju zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v SV od letos do leta 2026 v DZ vložila dovolj podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Koalicijska večina je nato le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa. Ustavno sodišče je pozneje izvajanje zakonske podlage za dolgoročnejše vojaške investicije zadržalo do končne odločitve o ustavnosti zakona.

V Levici pripravljajo novo referendumsko pobudo glede investicij v SV. Prepričani so namreč, da želi vlada s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna najti obvod za nakupe orožja.

Tonin po odločitvi ustavnega sodišča: Vrata za modernizacijo vojske so odprta

Minister za obrambo Matej Tonin je odločitev ustavnega sodišča, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko (SV) v letih 2021 do 2026 ni v neskladju z ustavo, ocenil kot državotvorno. "Vrata za modernizacijo SV so odprta, čaka pa nas še veliko dela," je minister zapisal na Twitterju.

Ob tem se je zahvalil vsem pripadnikom in pripadnicam SV, ker vztrajajo v službi domovine. Prav tako se je zahvalil poslancem za pogum, ker so podprli zakon o investicijah v SV in ustavnemu sodišču za državotvorno odločitev.

Ustavno sodišče je namreč presodilo, da sta DZ in vlada razumno utemeljila, da so investicije v SV nujne, saj je njena opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne spodobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti.

Takšno stanje po oceni ustavnega sodišča nemudoma terja investicije v opremo. Seveda je po navedbah sodišča jasno, da takih investicij ni mogoče izpeljati čez noč, temveč sta potrebna daljši čas in načrt postopnega investiranja.

Ustavno sodišče je tudi odločilo, da je DZ s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v SV ter zato zakon ni v neskladju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave. Ta govori o tem, kdaj referenduma ni dopustno razpisati.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim.

Levica in SD sta namreč že po sprejetju zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v SV od letos do leta 2026 v DZ vložili dovolj podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Koalicijska večina je nato le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa. Ustavno sodišče je pozneje izvajanje zakonske podlage za dolgoročnejše vojaške investicije zadržalo do končne odločitve o ustavnosti zakona.