DZ sprejel stanovanjsko jamstveno shemo za mlade

Po zakonu bo država mladim do 38 let ob prvem reševanju stanovanjskega problema dala jamstvo za najem posojila pri bankah. Enako bo veljalo za mlade družine. Jamstvo bo lahko izdano za posojilo v višini največ 200.000 evrov in z ročnostjo do 30 let. Pri tem bo moral kreditojemalec kredit zavarovati s hipoteko in zagotoviti lastno udeležbo v višini vsaj 20 odstotkov glavnice kredita.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je povedala, da vlada podpira idejo o reševanju stanovanjskega problema mlade generacije. Vsebinsko neusklajenost zakona je predlagatelj popravil z dopolnili, vseeno pa je "določanje upravičencev za jamstvo države na osebe, ki niso kreditno sposobne, po sklepu Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, vprašljivo", je opozorila.

"Obstaja vprašanje, ali bodo banke res odobrile kredit osebi, ki je po sklepu kreditno nesposobna, saj gre za pravila regulatorja bančnega trga, ki je po ustavi samostojen. Ne glede na to pa lahko predlog zakona služi kot vzvod za morebitno omilitev pravil Banke Slovenije, saj bodo banke s predlogom zakona prejele jamstvo države za zmanjšanje tveganj, povezanih s plačilom kreditnih obveznosti kreditojemalcev," je ocenila.

Predlog je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS), pod njega pa so se podpisali še poslanci NSi, Konkretno, SNS, narodnosti ter nepovezana poslanka Mateja Udovč.

"Danes je pred nami pomemben zakon, ker veliko govorimo o reševanju stanovanjske problematike mladih, na žalost pa vsi skupaj premalo za to tudi naredimo," je v imenu predlagateljev poudaril Tomaž Lisec iz SDS. Predlog po mnenju Andreja Černigoja iz NSi prinaša korak naprej: "Mladi bodo do kredita za stanovanje prišli bistveno lažje." Da gre za "korak v pravo smer", je menil tudi Dušan Verbič (Konkretno).

V LMŠ in SAB napovedali, da predlogu ne bodo nasprotovali, v SD in Levici ga niso podpirajo

V LMŠ predlogu ne bodo nasprotovali, so pa po besedah Nika Prebila ocenili, da "ni slučaj, da zgodba pade ravno v predvolilni čas in od katere na koncu želenih koristi ne bo". Podobno so ocenili v SAB. "Kljub temu, da vemo, da gre za propagandni predlog zakona, mu ne bomo nasprotovali," je povedal Marko Bandelli.

V SD predloga niso podprli, zavzemajo se namreč za rešitve v smeri raznolikih stanovanjskih zadrug, je povedal Franc Trček. V Levici so ocenili, da je zgrešen. Po mnenju Primoža Siterja je treba zagotoviti sredstva za gradnjo novih javnih neprofitnih stanovanj, okrepiti regulacijo ter uvesti davek na najemnine in na prazna stanovanja.

Matej T. Vatovec (Levica) je stanje na nepremičninskem trgu v Sloveniji označil za katastrofalno. "Namenjen je bankam, da bodo lahko še dodatno ustvarile nov bazen zakreditiranih državljanov," je dejal in dodal, da mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema ne bo prav nič pomagal. Namesto tega bi morala vlada poskrbeti za gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je po drugi strani menila, da najemna stanovanja ne morejo biti rešitev za vse življenje. "Predlog zakona je korak naprej k temu, da vsakemu, ki si to želi, omogočimo, da bi se osamosvojil," je dejala.

Kritični tudi na Inštitutu za študije stanovanj 

Na Inštitutu za študije stanovanj in prostora ob tem opozarjajo, da so različne politike subvencioniranja potrošnikov, ki so se jih začele države posluževati, ko je prišlo do pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj, prispevale k izdatni rasti cen. Kot temeljni primer zgrešene stanovanjske politike je tovrstne ukrepe v poročilu iz leta 2020 navedel tudi Evropski parlament.

Predlagatelji zakona se po oceni inštituta ne zavedajo, da bo namesto k večji dostopnosti stanovanj za mlade neposredno prispeval k dodatnemu dvigu cen stanovanj zaradi srednjeročnega povečanja povpraševanja in izredno omejene ponudbe. V primeru sprejema zakona se na inštitutu bojijo tudi slabše kakovosti gradnje in dodatnega zmanjševanja kvadratur, ker bodo investitorji zaradi omejitve vrednosti kredita skušali dodatno znižati stroške gradnje.

Mladi bodo ob tem prisiljeni predvsem v novogradnjo na poceni zemljiščih ali nakup starih stanovanj na manj zaželenih oz. bolj odročnih lokacijah, prišlo bo do dodatnega razslojevanja, tudi preko izključevanja mladih samskih in prekarno zaposlenih, javni stanovanjski fond bo izjemno težko trajno vzdrževati, državni proračun pa bo dodatno obremenjen, so nanizali.

Obenem opozarjajo, da mladih ne smemo potiskati v položaj, v katerem predstavljata lastništvo in breme kredita edino možnost za pridobitev varnega in stabilnega doma. Mladi so namreč odprti za nove stanovanjske rešitve in najem, če bi le ponujal dolgoročno in dovolj dostopno bivanje. Na inštitutu zato namesto jamstvene sheme predlagajo ukrepe na strani spodbujanja ponudbe dodatnih dostopnih stanovanj, ki jih lahko poleg javnih stanovanjskih skladov zagotavljajo tudi neprofitne stanovanjske organizacije, na primer stanovanjske zadruge.