Parlamentarni odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport je davi (11 minut po polnoči) sklenil 12 ur trajajočo drugo obravnavo zakona o RTV Slovenija, s katerim želi vlada nadomestiti po njenem mnenju sporni zakon iz leta 1994 in omogočiti organizacijsko prenovo javnega zavoda.
Odbor je zakonsko besedilo dopolnil s približno 30 dopolnili, večinoma na predlog treh koalicijskih strank SDS, NSi in DeSUS. O tako dopolnjenem predlogu zakona, ki v bistvenih delih ostaja nespremenjen, bo sedaj lahko DZ drugo obravnavo opravil predvidoma že na junijskem plenarnem zasedanju.
Večina na odboru je sprejela koalicijsko usklajena dopolnila, s katerimi po mnenju kritikov iz vrst opozicije bistveno ne spreminjajo vladnih rešitev, ki so v dosedanji javni razpravi naletele na največji odbor v zvezi s sestavo, načinom imenovanja in pristojnostmi novih organov upravljanja zavoda (programskega in nadzornega sveta).
Člani odbora iz vrst opozicijskih LDS in SD so na seji, ki se je začela v sredo dopoldan, še enkrat ponovili, da bodo predlagane rešitve glede programskega in nadzornega sveta dejansko vladi oz. vladni koaliciji zagotovile prevladujoči politični vpliv in bo izbira kandidatov potekala po nepreglednem in spornem postopku, kar vlada in koalicija kot neutemeljeno zavračata. Rešitve, ki sta jih predlagali ti dve stranki in s katerimi bi po njihovih zagotovilih preprečili politični vpliv v teh dveh organih oz. vzpostavili preglednejši sistem, je odbor v celoti zavrnil. Vlada je očitke o domnevni politizaciji in podržavljanju javnega zavoda že večkrat zavrnila.
Že pri ključnem 17. členu, ki govori o sestavi programskega sveta, je odbor vsebinsko ohranil predlagano osnovno vladno rešitev. Po sprejetem predlogu koalicijskih strank bi 16 (od 29) članov programskega sveta (na predlog rtv občinstva, univerz, fakultet, društev s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva) državni zbor sprejemal z absolutno večino glasov poslank in poslancev (najmanj 46) in ne z navadno večino, kot je v osnovnem predlogu predlagala vlada. Polovica (osem) članov od teh bi bila izvoljena z dveletnim zamikom. Poleg tega so še določili, da bi ustreznost kandidatov in izpolnjevanje pogojev izkazovali z dokazili, ki bi jih določili v besedilu javnega poziva, kar po mnenju opozicijskih poslancev ni dovolj jasno opredeljeno.
Ostala določila so ostala nespremenjena. Tako bi nov programski svet zavoda imel 29 članov. Poleg omenjenih 16 članov, ki bi jih vanj imenoval državni zbor, bi državni zbor imenoval tudi pet članov programskega sveta, in sicer na predlog političnih strank, ob upoštevanju njihove zastopanosti v DZ "v največji možni meri". Po enega člana bi imeli madžarska narodna skupnost, italijanska narodna skupnost, SAZU, dva člana bi imenoval predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti, tri člane pa bi v ta organ izmed sebe izvolili zaposleni v javnem zavodu.
