Zakon o ratifikaciji ni neustaven

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo 7. oktobra. V postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslank in poslancev državnega zbora, je sodišče odločilo, da zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni v neskladju s slovensko ustavo. Odločitev je ustavno sodišče sprejelo soglasno.

Kot je v obrazložitvi pojasnilo ustavno sodišče, je iz zahteve za presojo ustavnosti razvidno, da predlagatelji svojih očitkov ne naslavljajo na zakon o ratifikaciji sporazuma, temveč na arbitražni sporazum kot mednarodno pogodbo.

Zakonu namreč ne očitajo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku. O ustavnosti arbitražnega sporazuma pa je ustavno sodišče že odločalo in marca sprejelo odločitev, da presojane določbe niso v neskladju z ustavo. Pri odločanju v tej zadevi pa je imelo pred očmi tudi pomisleke, ki so jih predlagatelji v tej zahtevi znova očitali.

Glede na to, da predlagatelji ne navajajo nobenih drugih ali dodatnih razlogov, ki jih ustavno sodišče ne bi upoštevalo v mnenju o arbitražnem sporazumu iz 23. marca letos in ki bi lahko pripeljali do drugačne odločitve, je zahteva neutemeljena, pravi ustavno sodišče. Zato je ugotovilo, da iz razlogov, ki jih navajajo predlagatelji, zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma ni v neskladju z ustavo.

MZZ odločbo pozravilo

Ministrstvo za zunanje zadeve je s tako odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljno. Meni, da je sodišče ponovno potrdilo, da določbe arbitražnega sporazuma ne vsebujejo protiustavnih mednarodnopravnih obveznosti, saj ključna obveznost, ki iz sporazuma izhaja t.j. spoštovati sodno odločbo, sama po sebi ne more biti protiustavna.

SDS in SNS nezadovoljni

Zahtevo za presojo zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma je 2. avgusta vložila skupina 37 poslancev iz SDS, SNS in SLS.

V SDS po odločitvi ustavnega sodišča menijo, da je odločba sodišča v nasprotju z ugotovitvijo sodišča iz marca, da bi zaradi uveljavitve arbitražnega sporazuma lahko nastale protiustavne posledice. "Na žalost pa smo na takšna protislovja od trenutne sestave ustavnega sodišča že navajeni, kajti takšne servilnosti do vladajočih doslej ni prikazala še nobena dosedanja ekipa ustavnih sodnikov. Od ljudi, ki so prepovedali referendum o odvetniških tarifah in ki so mastne zaslužke odvetniškega ceha razglasili za človekovo pravico, Slovenija neodvisne drže žal ne more pričakovati," so prepričani v SDS.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je dejal, da so ustavni sodniki pri odločitvi, da zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni v neskladju z ustavo, ravnali v skladu z zahtevo vlade. Ravnanje ustavnega sodišča je bilo po njegovo pričakovano. 

Po mnenju Jelinčiča se ustavni sodniki ne zavedajo, o čem odločajo, prepričan pa je tudi, da jim niso poznane niti osnove mednarodnega prava. "Še vedno razmišljajo, kot da gre pri Sloveniji in Hrvaški za dve republiki v isti državi," je dodal Jelinčič.

Ustavni sodniki so po njegovem prepričanju "ravnali v skladu z zahtevo vlade, ki je pripravljena Hrvatom popuščati na popolnoma vsaki poziciji". Po njegove se je to pokazalo tudi pri vprašanju dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.

Ustavno sodišče: Nedostojne izjave

Iz ustavnega sodišča so v odzivu na navedbe o "servilnosti do vladajočih" oziroma, da je bila odločitev sprejeta "v skladu z zahtevo vlade", zapisali, da so ''takšne izjave povsem neresnične, za predstavnike parlamentarnih političnih strank pa tudi nedostojne in neprimerne. Ustavno sodišče je neodvisno, pri njegovem odločanju pa ga vodi le varstvo ustavnosti in zakonitosti. Nihče - še najmanj pa nosilci javnih funkcij, ki bi se morali zavzemati za spoštovanje vladavine prava - ni upravičen trditi, da so ustavno sodišče pri njegovem delu vodili politični ali kakšni drugi parcialni interesi, ki niso združljivi z njegovim poslanstvom in prizadevanjem za varstvo ustavne ureditve. V evropskih pravnih državah se odločitve sodišč in njihova avtoriteta spoštujejo, tudi če se z njimi morebiti kdo ne strinja v celoti.''