Predstavniki psihoterapevtov demantirali izjave ministrstva

V sredo je potekala tiskovna konferenca o predlogu Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Predstavniki psihoterapevtskih združenj in različnih organizacij so opozorili na ključne pomanjkljivosti novega predloga in predlagali rešitve, ki bi bile najboljše za ljudi, stroko in javni zdravstveni sistem.  

"Opazili smo sporočilo Ministrstva za zdravje, ki ga demantiramo in hkrati pošiljamo krajšo izjavo za javnost," so sporočili organizatorji tiskovne konference. Odziv na sporočilo ministrstva so pripravili Franci Gerbec, podpredsednik ZOPS (Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije), Irena Kosovel,  predsednica SZPS (Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje), prof. dr. Robert Cvetek, UL TEOF (Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta), mag. Miran Možina, SFU Ljubljana (Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana) in Urška Kranjc Jakša, ZZDTS  (Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije).

Ministrstvo je zapisalo, da z regulacijo psihoterapije povečujejo dostopnost, varnost, kakovost in preglednost storitev, vendar pa psihoterapevtke organizacije opozarjajo, da predlog zakona ne povečuje dostopnosti psihoterapije, saj da po tem predlogu niti ni jasno, ali bodo psihoterapevti zares lahko postali tudi klinični psihoterapevti in v zdravstvu skrajševali čakalne vrste. 

"Nasprotno, predlog zakona razlikuje med zdravljenjem duševnih motenj in psihosocialno obravnavo duševnih težav, kar pomeni, da osebe z duševnimi motnjami ne bodo več smele obiskovati psihoterapevtov na trgu, zato se bodo vrste v javnem zdravstvu podaljšale. Ker predlog zakona ne sistematizira poklica na vseh resorjih na način, da bi psihoterapevti lahko delali v javnih službah v sociali, šolstvu in sodstvu, s tem ustvarja resen sum, da ministrstvo za zdravje ne bo poskrbelo niti za delo psihoterapevtov v zdravstvu. Opozarjamo, da izogibanje sistematizacije poklica in javnih služb ponovno povečuje čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu (ki bi se sicer lahko skrajševale preko drugih področij)," so zapisali. 

Hkrati predlog zakona po besedah psihoterapevtov, ki so se izobraževali zunaj zdravstva, ne povečuje varnosti storitev, saj namesto varnosti uvaja deregulacijo. "Predlog ne uvaja psihoterapevtske zbornice z obveznim članstvom, ampak daje javna pooblastila zgolj društvu zasebnega prava, kjer članstvo ne bo niti obvezno. S tem ohranja zatečeno stanje in ne naredi ločnice med psihoterapevti in šarlatani na trgu in s tem še naprej ogroža paciente/uporabnike. Prav tako predlog zakona ne upošteva vseh poti izobraževanja in pristaja na deregulacijo, saj temelji na zgolj usposabljanju preko zasebnih društev in ne uvede akademizacije, ki jo vsebuje vsak resen poklic," pojasnjujejo. 

Po njihovem mnenju predlog zakona tudi ne povečuje kakovosti storitev, saj ne vsebuje individualnega merjenja kakovosti psihoterapevtskih storitev, niti ne uvaja neodvisnega telesa, ki bi kakovost psihoterapevtov preverjalo. Prepričani so, da bi največjo kakovost v predlog zakona vnesli psihoterapevtska zbornica (namesto nje predlog predpostavlja le javno pooblastilo navadnemu zasebnemu društvu) in akademizacija (namesto nje vse bazira na zasebnih usposabljanjih po društvih).

"Predlog zakona ne povečuje preglednosti storitev, saj za nosilca javnih pooblastil predlaga le fiktivno društvo zasebnega značaja. Predlog zakona vsebuje takšna pogoje za društvo, da ta trenutek v Sloveniji ni reprezentativnega društva, ki bi vse pogoje dejansko izpolnjevalo. Če bo sprejet tak zakon, društvo zasebnega značaja ne bo zmoglo izvajati vseh svojih nalog, verjetno niti osnovnih ne. Med glavne naloge spada tudi ureditev licenc in registrov, naloge, ki ne bodo mogle biti izvedene. To pomeni, da do večje preglednosti storitev v praksi ne bi prišlo," še razlagajo. 

Razmejitev dveh poklicev ali ne?

Na ministrstvu pravijo, da bodo z zakonsko ureditvijo področja psihoterapije zagotovili, da bosta psihoterapevtska in klinična psihoterapevtska dejavnost zagotavljali čim večjo dobrobit za posameznika in v največji možni meri zmanjšali tveganja za neustrezno in nestrokovno psihoterapevtsko obravnavo. Toda psihoterapevti opozarjajo, da v nobeni evropski državi ne obstajata klinična in neklinična psihoterapevtska dejavnost, definirani na takšen način, kot je to predlagano v predlogu zakona. "Takšni novi poskusi ne predstavljajo čim večje dobrobiti za posameznika, ampak eksperimentirajo z novimi idejami na plečih pacientov in uporabnikov," menijo. 

Na ministrstvu so sicer opisali razmejitev dveh poklicev: psihoterapevt in klinični psihoterapevt. "Psihoterapevt bo izvajal psihosocialno podporo, lajšal težave v duševnem zdravju, izvajal podporo pri življenjskih stiskah, medosebnem in družbenem življenju, nudil podporo svojcem in drugo psihosocialno podporo. Klinična psihoterapija poleg naštetega zajema tudi zdravljenje in se izvaja v okviru zdravstvene dejavnosti. Pomembno se nam zdi, da klinična psihoterapija, ki vsebuje elemente zdravljenja, postane del zdravstvene dejavnosti. Za oba poklica so določeni pogoji za pridobitev in ohranitev licence, ki dokazuje strokovno usposobljenost psihoterapevta in kliničnega psihoterapevta za samostojno izvajanje psihoterapevtske obravnave," so pojasnili na ministrstvu. 

Toda psihoterapevti menijo, da predlagatelji zakona poklic psihoterapevta degradirajo. "V resnici je v psihoterapevtskih procesih nemogoče postaviti ločnico med zdravljenjem duševnih motenj in lajšanjem težav. Če se bi res zgodilo, da sta dva poklica ločena v tem, da eden obravnava duševne motnje, drug pa tega ne sme več, bodo uporabniki čez noč postali brez dolgotrajne takojšnje pomoči in s tem še bolj obremenili javni zdravstveni sistem," pravijo in dodajajo, da je takšna ločnica umetna, saj da vsi psihoterapevti delajo z duševnimi motnjami in so zato tudi strokovno usposobljeni. 

"Res pa je, da je v primerih duševnih motenj najbolj varna obravnava v timu, kjer psihoterapevtu pomaga še psihiater ali klinični psiholog. Ta zakon ne omenja niti takšnega pomembnega sodelovanja, zato nas skrbi, da želijo zgolj ločiti psihoterapijo v zdravstvu in izven njega. Skrbi nas, da kljub obljubljam po spremembi in večji dostopnosti ta ločnica uvaja prav nasprotno," so zapisali. 

Akademizacija poklica?

Na ministrstvu poudarjajo, da vzpostavljajo tudi pogoje za akademizacijo poklica, saj se določata potrebna vsebina in količina izobraževanja in usposabljanja, česar do sedaj ni bilo. "Poudarjamo, da morajo visokošolski izvajalci izobraževanja pripraviti kakovosten in obsežen program ter pridobiti strokoven kader, da bodo lahko študijski program akreditirali," so zapisali na ministrstvu in dodali, da zakon ne predvideva, da program potrdi nosilec javnega pooblastila, ampak soglasje poda ministrstvo za zdravje, kot to določa 32. člen Zakona o visokem šolstvu. Tudi drugi programi teoretičnega usposabljanja in izobraževanja se bodo morali certificirati, certifikacijo pa bo opravil nosilec javnega pooblastila.

"Predlog zakona ne upošteva akademizacije, še manj pa jo uvaja," pa so kritični organizatorji sredine tiskovne konference. "V resnici predlog zakona bazira na tem, da določa usposabljanje za poklic psihoterapevta in kliničnega psihoterapevta le preko zasebnih društev. To usposabljanje izvaja za to certificiran izvajalec usposabljanja, praviloma zasebni izvajalec, društvo ali zavod. Predlog zakona pa v  6. točki istega člena le na kratko določa, da se za usposabljanje šteje za opravljeno tudi, v kolikor se izvaja v obliki akreditiranega študijskega programa po zakonu, ki ureja visoko šolstvo – s tem manevrom ta osnutek zakona podredi akademizacijo zasebnemu usposabljanju na trgu," so pojasnili. 

"Ne drži, da predlog zakon ne predvideva, da program potrdi nosilec javnega pooblastila. V postopku podaje soglasja za akreditacijo študijskega programa na podlagi zakona, ki ureja visoko šolstvo, se ministrstvo za zdravje moti, saj 20. člen, 6. točka določa, da mora ministrstvo za zdravje pridobiti mnenje Razširjenega strokovnega kolegija za psihoterapijo ter mnenje društva, nosilca javnega pooblastila," dodajajo. 

Kaj pa delo psihoterapevtov na drugih področjih – socialno varstvo in šolstvo?

Na ministrstvu zagotavljajo, da zakon v ničemer ne preprečuje vstopa psihoterapevtov na druga področja, na primer na področje socialnega varstva ali šolstva. "Če omenjena sektorja zaznata potrebo po vključevanju teh poklicev, bosta lahko sistemizirala ta delovna mesta in jim s tem omogočila vstop za delo na tem področju," so zapisali. 

Psihoterapevti so prepričani, da zakon ne bi smel preprečevati vstopa psihoterapevtov na druga področja, kot to prejudicira ministrstvo za zdravje, ampak bi moral biti po njihovem mnenju takšen, da vstop psihoterapevtov omogoča. "Ministrstvo za zdravje že dlje časa preko javnih pobud naprošamo, da doda le en člen, ki bi omogočil nastavke za javne službe na drugih resorjih. Če ta predlog zakona tega ne bo omogočal, drugi resorji ne morejo sistematizirati poklica brez zakonske osnove. Iz tega lahko sklepamo, da predlog zakona onemogoča vstop psihoterapevtov na druga področja delovanja, v socialno varstvo, šolstvo, sodstvo, pravosodje in podobno. Zdi se, da ministrstvo za zdravje na ta način le prelaga odgovornost na druga ministrstva, čeprav je pripravo tako pomembnega zakona vzelo popolnoma v svoje roke in ga ni usklajevalo medresorsko, niti s stroko," poudarjajo. 

Izpostavili so, da "ob takšnem prelaganju odgovornosti predlog zakona ne bo poskrbel za najbolj ranljive člene naše družbe: socialno ogrožene, otroke, mlade in starejše. "Na ta način pa bo z neurejanjem javnih služb še bolj podaljševal čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu, ljudi pa puščal same v stiski," so pripomnili. 

Kako je z nosilcem oziroma nosilci javnega pooblastila? Kaj se je zgodilo z idejo uvedbe zbornice?

"Strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zakona se prenesejo na nosilce javnega pooblastila," pravijo na ministrstvu, kjer pojasnjujejo, da na ta način preprečujejo monopolizacijo dejavnosti oziroma prevlado določene smeri dejavnosti, hkrati pa s tako ureditvijo nudijo možnost več nosilcev, kar bo med njimi omogočalo dodaten nadzor in s tem izboljševanje kakovosti storitev. "Institut javnega pooblastila določa in ureja 121. člen Ustave Republike Slovenije, strokovne naloge pa lahko izvajajo tudi neprofitne organizacije, kot so društva, zveze," razlagajo. 

Vendar pa po besedah psihoterapevtov to v predlogu zakona ni dovolj jasno opredeljeno. "Nasprotno: finančna ocena stroškov v predlogu zakona kaže na to, da ministrstvo za zdravje planira uvedbo javnega pooblastila le enemu društvu in s tem uzakonja monopol. Četudi pa bi uvedli več društev, opozarjamo, da gre za društva, ki so zasebne pravne osebe, članstvo v njih pa niti ni obvezno. S tem bi ohranili identično ureditev zatečenega stanja, kot ga imamo že sedaj. Z javnim pooblastilom le društvu uzakonjamo deregulacijo in monopolizacijo le enega ali več društev (medtem ko jih je v Sloveniji približno dvajset)," opozarjajo. 

"Četudi obstaja veliko strahov glede ustanovitve poklicne zbornice, pozivamo ministrstvo za zdravje, da napiše takšen predlog, ki bo uvajal psihoterapevtsko zbornico, na način, da ne bo mogla prevladovati nobena smer dejavnosti. Ministrstvo za zdravje ima namreč ta trenutek vso moč, da napiše zakon, ki bo preprečeval monopol in vse morebitne strahove in uvedel najvišji strokovni organ: psihoterapevtsko zbornico. Za večjo varnost pacientov in delovanja zbornice pa bi zbornico lahko nadziralo tudi dodatno neodvisno telo," pravijo psihoterapevti. 

Ali ministrstvo res sodeluje s stroko? 'Ministrica ni nikoli odgovorila na naše prošnje po sestanku'

Na ministrstvu so poudarili še, da Ministrstvo pri pripravi zakonodaje sodeluje s stroko in da ji je pripravljeno vedno prisluhniti. "Po preučitvi številnih, obsežnih stališč različnih deležnikov, so strokovne službe ministrstva pripravile osnutek zakona o psihoterapiji, ki je, prvič v zgodovini, v postopku javne razprave," so ponosni. 

A kot kaže, vendarle niso prisluhnili vsem. Psihoterapevti opozarjajo, da ministrica ni nikoli odgovorila na njihove prošnje po sestanku, ki jih je prejela že na dan imenovanja, 10. oktobra 2023. "Kljub temu smo psihoterapevti na vse načine obveščali javnost, medije, politike in uradnike o naših stališčih in opozarjali na možnost priprave slabega zakona. Naše smernice, ki so bile vedno tudi strokovno utemeljene in narejene za ljudi in stroko in javni zdravstveni sistem, so v večji meri spregledane in neupoštevane, zato težko verjamemo navedbam ministrstva, da želi prisluhniti vsem skupinam," so še zapisali.