Sašo Peče (SNS) sicer priznava, da je razmeroma malo možnosti za sprejetje njihovega zakonskega predloga v času do izdaje vseh potrebnih dovoljenj za prodajo NLB s strani Banke Slovenije. Parlamentarne stranke se namreč že doslej niso odzivale na pobude SNS za bolj transparentno privatizacijo bank.
"Privatizacija tega sektorja v državi se odvija izključno in le na podlagi dogovora Drnovšek - Rop, po naši oceni dveh najbolj ključnih in pa najbolj nesposobnih elementov naše družbe, ki sta v zameno za to, da bosta prišla bližje Evropi ter da bosta javnosti prikazala, da smo nekaj denarja s prodajo le pridobili, pripravljena prodati celotni instrument slovenske družbe, na katerem temelji razvoj". S temi besedami je Peče orisal nestrinjanje z obstoječim postopkom privatizacije. Po njegovem mnenju so iz prodaje slovenskega bančništva popolnoma odstranili državni zbor kot zakonodajno vejo oblasti.
SNS: Tujci naj si sami postavijo bančni sistem
"Vlada ne priznava, da smo državljani Republike Slovenije, tako fizične kakor pravne osebe, sodelovali v sanaciji teh dveh bank," je poudaril Peče. Cilj predlaganega zakona je upoštevanje deleža državljanov v lastninjenju saniranih bank.
"Ni res, da nasprotujemo tujim investitorjem, to je vstopu belgijskega KBC," je pribil Peče. Vendar naj si tujci bančni sistem sami postavijo in si za to zagotovijo tista denarna sredstva, ki so potrebna za zagon in zaživetje bank, je dejal Peče. "Slovenski državljani so postavili ti dve banki na noge in ti dve banki po lanskem poročilu nosita dobičke. Zakaj jih sedaj, v tem trenutku prodati," se je spraševal Peče.
V poslanski skupini SNS ocenjujejo, da sedaj ni najboljši čas za prodajo bank tujim investitorjem, ker ponudba na bančnem trgu presega povpraševanje. Prav tako bi bilo smiselno delež banke morebitnim tujim investitorjem ponuditi in prodati v obdobju stabilnih javnih financ in po morebitnemu polnopravnemu članstvu v evropskih integracijah oziroma po sklenjenem obdobju tranzicije.
Mnenja o prodaji
Vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik izbiri kupca sicer ne nasprotuje, pomisleke pa vseeno ima: "Sam sem v zelo zapletenem položaju. Naši trije ministri so na vladi podprli prodajo bank, res pa je, da obstajajo zelo utemeljeni pomisleki. Eden od ključnih je ta, da bi se ob primeru unovčitve državne garancije za morebitne obveznosti, kupnina zmanjšala celo za 50 odstotkov." Pri tem se Podobnik sklicuje na ekonomskega strokovnjaka Franca Križaniča, ki prav tako ni najbolj navdušen nad prodajo: "Važno je, da ne dobi nekdo izven Slovenije tolikšen delež, da bi NLB postala podružnica in oklesti potem večino kompleksnih delovnih mest, da ne ostanejo potem samo še šalterji."
Med nasprotniki prodaje NLB belgijski KBC je tudi ekonomist Jože Mencinger, ki pravi, da je bila prodaja banke nepotrebna. "Koristi od prodaje, ki jih seveda ne gre zanikati, so bistveno manjše od škode, ki je povzročena," dodaja Mencinger.
Strokovnjaki tudi menijo, da prodaja kratkoročno ne bo vplivala na poslovanje banke. Sicer pa ima zadnjo besedo Banka Slovenije, ki mora izdati dovoljenje za upravljanje z deležem v banki.
