Zakon o duševnem zdravju skozi rešeto matičnega odbora

Vlada želi s predlogom novele zakona o duševnem zdravju odpraviti neustavnost in zagotoviti varstvo človekovih pravic na področju osebne svobode, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter svobode gibanja. Izboljšati želijo dostop do storitev in preprečiti podaljšanje čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da je glavni cilj novele zakona implementacija odločb ustavnega sodišča iz let 2015 in 2019. Obstoječi zakon je po njenih besedah neustaven v delu, ki ureja postopek sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.

Predstavnik Zagovornika načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc je poudaril, da novela poleg odprave ugotovljenih neustavnosti ponuja priložnost odprave nekaterih drugih pomanjkljivosti. Predlagane rešitve po njegovih besedah premalo upoštevajo priporočila Zagovornika, da imajo vsi, tudi ljudje z dolgotrajnejšimi težavami v duševnem zdravju, tako kot drugi pravico, da se odločajo o svoji zdravstveni obravnavi.

S pripombami Vernik Šetinca se je strinjala tudi predstavnica Zveze organizacij pacientov Slovenije Suzana Oreški. Po oceni zveze novela ni primerna za sprejem, saj ne govori o načinih pomoči osebam s težavami v duševnem zdravju zunaj zaprtih in varovanih oddelkov, pač pa o nadaljnjem nameščanju bolnikov v zavode in bolnišnice proti njihovi volji.

Lucija Tacer (Svoboda) je ob tem poudarila, da novela sledi odločbam ustavnega sodišča, kar pa da ne pomeni, da v prihodnosti ne bodo sledili trem glavnim ciljem na področju duševnega zdravja – deinstitucionalizaciji, dostopnosti storitev in destigmatizaciji. Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je prav tako poudaril, da je deinstitucionalizacija naslednji korak, enako je zagotovil tudi predstavnik ministrstva za zdravje Branko Bregar.

Ministrstvo sicer po mnenju Karmen Furman (SDS) pri pripravi novele ni slišalo stroke, pač pa je bila želja le "narediti kljukico", da spremembe sledijo odločbam ustavnega sodišča. Predlog novele je po njeni oceni slab.

Odbor je potrdil tudi več predlogov dopolnil koalicijskih poslancev k različnim členom novele. Dopolnila, h katerim je soglasje podala tudi vlada, po besedah državne sekretarke Prevolnik Ruplove med drugim jasneje določajo mrežo izvajalcev, ki izvajajo storitve in programe za duševno zdravje, vzpostavljajo domnevo privolitvene sposobnosti za vse odrasle osebe, opredeljujejo pravice zakonitega zastopnika mladoletne osebe in odpravljajo nomotehnične pomanjkljivosti predloga novele.

Digitalizacija zdravstva romala z dnevnega reda

Člani odbora naj bi danes obravnavali tudi predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, a so poslanci na predlog koalicije izglasovali umik te točke z dnevnega reda. Zakonski predlog je sicer v DZ že prestal prvo obravnavo, odbor pa bi ga moral po prvotnem načrtu obravnavati še pred odhodom poslancev na počitnice. A so koalicijske stranke že takrat predlagale zamik obravnave, saj so ocenili, da za pripravo ustreznih dopolnil, ki bi naslovila pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ, ni dovolj časa.

Po mnenju Dejana Kaloha (SDS) imajo državljani, pa tudi opozicijski poslanci, zamikov dovolj. Tamara Kozlovič (Svoboda) je ob tem pojasnila, da je materija zelo široka in je zato bolj odgovorno, da si vzamejo več časa, da bo zakon res dober.