Zaradi številnih dopolnil preloženo glasovanje o državnem holdingu

Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu je bil pred poslanci že na julijski seji, a so odločanje o njem prestavili na jesen, v vmesnem času pa skupaj s parlamentarnimi strankami in strokovno javnostjo iskali nove rešitve za način in ureditev prenosa državnega premoženja na eno mesto, kar je glavni namen zakona.

Koalicija in opozicija sta tudi po večurni razpravi v državnem zboru o vloženih dopolnilih nista našli skupnega jezika. Ker pa je bilo tako na strani koalicije kot na strani opozicije vloženih veliko število dopolnil k zakonu, so se na koncu odločili, da dopolnila najprej preučijo in glasovanje preložijo, najverjetneje na petek.

Poslanci so sicer sprejeli vse koalicijske amandmaje, medtem ko so opozicijske zavrnili. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je pojasnil, da bodo v poslanski skupini za petek pripravili dopolnila zakona. Proučili bodo tudi amandmaje opozicije, ki so bili danes zavrnjeni, in kar bodo ocenili kot primerno, bodo upoštevali v amandmajih za tretjo obravnavo.

Koalicija bi sicer lahko zakon sprejela danes, saj poslanci PS in SD s svojimi glasovi ne morejo preprečiti sprejema zakona.

Cilj zakona: izboljšati upravljanje kapitalskih naložb

Po pojasnilih ministra za finance Janeza Šušteršiča je glavni cilj zakona izboljšati upravljanje kapitalskih naložb, dolgoročno povečevati njihovo vrednost in vzpostaviti enoten sistem upravljanja, torej eno družbo, ki bo upravljala s tem premoženjem. Trenutno je namreč državno premoženje razpršeno med več pravnimi osebami.

Zakon določa, da bo holding deloval na podlagi aktov upravljanja (smernice za upravljanje, strategija upravljanja, letni načrt, kodeks upravljanja). Zakon v času do priprave strategije vladi nalaga, da v mesecu dni predlaga klasifikacijo naložb, ki bo podlaga za prodaje nekaterih naložb in za določitev strateških naložb.

Z uveljavitvijo bo prenehala delovati Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), Sod pa bo v treh mesecih izpeljal vse postopke za oblikovanje holdinga.

Šušteršič je med pomembnimi spremembami zakona izpostavil status Kada, ki bo z namenom, da se ohrani ločenost premoženja, ki služi kot rezerva pokojninske blagajne, ostal samostojna pravna oseba. Kad bo ob tem odvisna družba holdinga, letno bo v pokojninsko blagajno nakazal 50 milijonov evrov in 10 odstotkov kupnine od morebitne prodaje naložb.

Iz zakona se je medtem izvzelo reševanje slabih terjatev bank, katerih prenos na družbo za upravljanje terjatev bank, ki bo upravljala poseben sklad, na katerega se bodo prenesle te slabe terjatve, bo urejal prejšnji teden na vladi sprejeti predlog zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank.

PS: Zakon se sprejema v popolni zmedi

Poslanci PS so že poleti vložili svoj zakon o upravljanju naložb. Jani Möderndorfer je pojasnil, da je bil temeljni namen njihovega predloga, da bi država vse svoje kapitalske naložbe prenesla državni družbi za upravljanje, ki bi nadomestila AUKN ter skrbela za obveznosti Soda, Kada, DSU. Nadzor nad spoštovanjem kodeksa bi se vršil na finančnem ministrstvu.

Marko Pogačnik je v predstavitvi stališč poslanske skupine SDS izpostavil, da upravljanje z državnim premoženjem doslej ni bilo učinkovito. Razlogov za podpovprečne rezultate podjetij v državni lasti je po njegovem mnenju več, tako razpršenost lastništva med več deležnikov kot tudi neustrezna in pomanjkljiva zakonodaja. Predlog zakona omogoča učinkovitejše in racionalnejše upravljanje ter boljše poslovanje, je prepričan in dodal, da bodo vložena dopolnila, ki upoštevajo predloge opozicije, sindikatov in širše javnosti, zakon še izboljšala.

Pogačnik je tudi zavrnil trditve nekaterih poslancev SD, da v predlogu zakona niso vključene pripombe SD. Delovna skupina je po njegovih besedah upoštevala pripombe SD, in sicer da se slaba banka izvzame iz zakona, da Kad ostane samostojna družba, da Modra zavarovalnica ostane hčerinska družba Kada, da se v zakon vključi protikorupcijska klavzula in da holding ne more prosto razpolagati z naložbo Kada.
Zaradi številnih vloženih dopolnil pa v  PS poudarjajo, da se zakon sprejema v popolni zmedi, kritični pa so tudi nad hitenjem sprejemanja zakona.

Alenka Bratušek je izrazila obžalovanje nad vprašanji, ki kljub usklajevanju ostajajo odprta. "Če naši amandmaji glede teh odprtih vprašanj ne bodo sprejeti, zakona ne moremo podpreti," je dejala in izrazila željo o politični enotnosti glede strategije upravljanja. Po njenih besedah je tako sporna sestava nadzornega sveta holdinga, saj kar sedem od devetih članov imenuje vlada. Hkrati pogreša popis premoženja z vrednostmi premoženja na eni in obveznostmi na drugi strani. Poleg tega ni odgovora, ali se bodo banke v holding prenašale po sanaciji ali takoj.

Z zakonom bo sprejeta največja kraja državnega premoženja

V SD medtem ostro nasprotujejo takšnemu predlogu zakona, saj je to, kot je poudaril Janko Veber, največji poseg politike v upravljanje državnega premoženja. S tem predlogom se uvaja način najmanj preglednega upravljanja, organizirano se bo izčrpavalo podjetja in potem poceni razprodalo, ostali bomo brez najboljših delovnih mest in denarja, je naštel in zagrozil celo z referendumom.

Veber je poudaril, da so namere vladajoče koalicije vse prej kot plemenitenje premoženja. Poplačilo denacionalizacijskim upravičencem v višini milijarde evrov je le ena prioritetnih nalog, najbrž temu sledi reševanje propadlega Zvona Holdinga, je prepričan Veber. Izpostavil je nepreglednost, saj da bo prodaja potekala brez javnega razpisa, vnaprej določenim kupcem, prodajalo pa da se bo brez odločanja v DZ. "To je zadnji val privatizacije, o tem bi morali odločati ljudje. Tokrat gre res za plebiscitarno odločanje o naši prihodnosti," je opozoril.

Poslanska skupina DL bo zakonski predlog, vključno z dopolnili, podprla, je napovedal Bojan Starman. "Slabše, kot je, ne more biti," je poudaril in dejal, da državna podjetja skupaj letno beležijo izgubo, medtem ko bi morala lastniku letno prinesti vsaj milijardo evrov dobička. Državna podjetja so bila po Starmanovih besedah kot korita, na katerih so se nekateri napajali, zdaj pa se to področje končno ureja. Toda Starman opozarja, da s samim sprejemom zakona problem ni rešen, saj je ključno vprašanje, kako se bo zakon izvajal.

V poslanski skupini SLS bodo po besedah Mihaela Prevca zakon podprli, saj zagovarjajo združitev upravljanja premoženja pod eno streho. Bistveni premik, ki ga v SLS vidijo, pa je, da zakon prvič v zgodovini predvideva sprejem dolgoročne strategije upravljanja.

Da bo poleg reševanja bank upravljanje državnega premoženja najtežja preizkušnja v tem mandatnem obdobju, je prepričana Marija Plevčak (DeSUS). Vsa dosedanja praksa upravljanja ni bila najboljša, saj so se prej ukvarjali s prerazporejanjem premoženja, ne pa s plemenitenjem. Upa, da bo zakon onemogočal malverzacije in kraje premoženja ter pričakuje, da bo upravljanje bistveno izboljšano.