Zakon o delovnih razmerjih je neustaven

Ustavno sodišče je oceno ustavnosti zakona o delovnih razmerjih opravilo na pobudo Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij, sveta delavcev družbe Iskraemeco in sveta delavcev družbe Adria Airways. Odločbo je izdalo že 1. oktobra, v njej pa je zapisalo, da je del zakona, ki določa, da se v podjetjih, kjer ni reprezentativnega sindikata, lahko pravice, ki se sicer urejajo v kolektivnih pogodbah, določijo s splošnim aktom delodajalca, v neskladju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Delavci pri delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, so v primerjavi z delavci pri delodajalcu, kjer je ta organiziran, v slabšem položaju, saj se "urejanje njihovega položaja drugače kot pri kolektivnem dogovarjanju, pri katerem imajo delavci vpliv na vsebinsko določitev pravic, prepušča enostranski volji delodajalca".

Državni zbor mora v dveh mesecih od objave odločbe v uradnem listu neskladje odpraviti. Do takrat pa morajo po odločitvi ustavnega sodišča delodajalci v postopkih sprejemanja splošnega akta delodajalca v primerih, ko pri njih ni organiziranega sindikata, pred sprejemom tega akta pridobiti mnenje delavskih predstavnikov.

"Kadar pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, mora biti zaradi načela enakosti pred zakonom prav tako zagotovljena možnost delavcev, da prek sodelovanja drugih predstavnikov delavcev, ki bi bili za to izbrani po posebnem, zakonsko določenem postopku, sodelujejo pri določanju njihovih pravic," je zapisalo ustavno sodišče.

Delavski zaupniki in delavski sveti s pristojnostmi sindikata

Ustavno načelo enakosti pred zakonom je kršeno tudi v delu tega zakona, ki določa postopke nasprotovanja in zadržanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Veljavni zakon daje pooblastilo za sodelovanje v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi le sindikatu, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, kar pomeni, da delavcem, ki niso člani sindikata, takšno varstvo pravic v postopku odpovedi ni zagotovljeno, ugotavlja ustavno sodišče. Ustavno sodišče pa je še odločilo, da imajo do odprave protiustavnosti sveti delavcev ali delavski zaupniki v primerih, ko je zoper delavca, ki ni član sindikata, sprožen postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, enake pristojnosti kot sindikat.

Združenje svetov delavcev zadovoljno

Na to so se odzvali tudi v Združenju svetov delavcev. "Ustavno sodišče je končno preprečilo vsaj nekatere najbolj skrajne oblike in posledice izvajanja t. i. splošnozastopniškega sindikalnega monopola nad urejanjem delovnih razmerij v imenu vseh zaposlenih," so zapisali na svoji spletni stani.

Po njihovem mnenju je odločba izjemnega pomena za nadaljnji razvoj sistema sodobne industrijske demokracije v Sloveniji, in sicer kljub temu da ustavno sodišče ni razglasilo za neposredno protiustavna dela zakona o kolektivnih pogodbah, po katerih so stranke kolektivnih pogodb v imenu delavcev lahko samo sindikati. Sodišče ugotavlja, da z vidika sposobnosti biti stranka kolektivne pogodbe v primeru teh dveh oblik delavskega predstavništva (sindikata in sveta delavcev) ne gre za primerljiva položaja.

Po drugi strani pa je sodišče zapisalo, da ne iz ustave ne mednarodnopravnih instrumentov ne izhaja zahteva, da bi morale države v nacionalnih zakonodajah kot stranke kolektivnih pogodb poleg sindikatov določiti tudi druge organizacije delavcev, ampak izhaja le možnost, da to storijo. "Naš zakonodajalec ima torej v tej odločbi vso podlago za takojšnje spremembe spornih določil zakona o kolektivnih pogodbah in za zakonsko vključitev tudi voljenih delavskih predstavništev – skupaj s sindikati, ne namesto njih – v sistem kolektivnih pogajanj (t. i. partnerski model delovanja obeh vrst delavskih predstavništev). Če smo se iz primerov Gorenja in Mure vsi skupaj kaj naučili, bo to brez dvoma tudi nemudoma storil," pravijo v združenju.