Zakon o plačah povzročil razlike

Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir) je danes na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.

Sekretar republiškega odbora sindikata Vir Bojan Hribar je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da prvi odzivi in primerjave plač po uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju kažejo, da osnovni cilj (to je vzpostavitev enotnega, preglednega in poštenega plačnega sistema) ni bil dosežen. Ne le da nov plačni sistem ni odpravil nekaterih plačnih nesorazmerij, ampak je v nekaterih primerih vzpostavil nova, je poudaril Hribar.

Kršenje človekovih pravic

Pri posameznih plačnih skupinah je bila zato po oceni sindikata kršena temeljna človekova pravica enakosti pred zakonom. Ustavno sodišče pa se je, kot opozarjajo, že velikokrat izreklo, da brez utemeljenega razloga enakega položaja ni dopustno urejati različno.

Po navedbah sindikata je najbolj podcenjena plačna skupina J (računovodje, poslovni sekretarji, hišniki, kuharji, čistilke oziroma vsi strokovno tehnični delavci), kar velja za celotni javni sektor. Plačna nesorazmerja pa ugotavljajo tudi za plačno skupino D1, ki jo sestavljajo strokovni delavci visokega šolstva (bibliotekarji, lektorji, predavatelji, asistenti, docenti) ter plačni skupini D2 in D3, ko gre za strokovne delavce v šolah in vrtcih, ki ne morejo napredovati v nazive (pomočniki vzgojiteljev, organizatorji prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcih ter laboranti v šolah).

Sindikat Vir je ustavno sodišče zaprosil za prednostno obravnavo ter predlagal združitev z zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki so jo vložili sodniki.

Hribar: Podcenjevenje kadrov

Hribar je pojasnil, da je zakonodajalec s spremembami zakona o sistemu plač črtal prilogo, ki je določala t.i. zakonski okvir razmerja plač med posameznimi plačnimi skupinami in podskupinami. Zaradi črtanja te priloge ter naglice in okoliščin, v katerih so se sprejemale spremembe zakona, uredbe in aneksi h kolektivnim pogodbam, pa je po njegovih besedah pri urejanju nekaterih plač prišlo do velikih in nedopustnih nesorazmerij.

Med razlogi za podcenjenost plačne skupine J je Hribar navedel premalo posluha in podcenjevanje tega kadra s strani vlade oziroma ministrstva za šolstvo in šport. V visokem šolstvu pa so, je pojasnil, razlogi nekoliko drugačni. Na podlagi analize najvišjih plač v visokem šolstvu po uveljavitvi novega sistema so v Viru ugotovili, da imajo visokošolski učitelji nižje plače kot znanstveni delavci na primerljivih delovnih mestih, čeprav bi morali imeti v skladu s 55. členom zakona o visokem šolstvu enake.

Do podcenjenosti oz. nesorazmerja plač pomočnikov vzgojiteljev, organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcih in laborantov v šolah pa je prišlo tudi zato, ker ne morejo napredovati v nazive. Po Hribarjevih navedbah imata pomočnik vzgojitelja in laborant v primerjavi z organizatorjem praktičnega pouka v nazivu svetnik za praktično 600 evrov nižjo plačo. A glede na zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter zakon o vrtcih se za zasedbo teh delovnih mest zahtevajo identični pogoji, imajo pa tudi enak status strokovnega delavca.

Ker jih je zakon izenačil le v obveznostih, ne pa tudi v pravicah, je sindikat Vir vložil tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Sindikat Vir je ustavno sodišče zaprosil za prednostno obravnavo ter predlagal združitev z zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki so jo vložili sodniki.