Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje danes obravnava novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero namerava vlada poseči v višino položajnega dodatka in nadomestil za dežurstvo v javnem sektorju. Zaradi posega v dežurstva noveli zakona najbolj nasprotuje zdravniški sindikat Fides.
Znižanje dodatkov za delo
Večina na odboru ni sledila pobudi iz sindikalnih vrst, da bi iz zakona črtali neusklajene rešitve, ki zadevajo položajni dodatek in plačilo v dežurstvu. Kljub nasprotovanju sindikatov je vlada namreč predlagala drugačno osnovo za obračun izplačila v času dežurstva in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov.
Ura dežurstva bo po besedah ministrice tudi po novem vredna 30 odstotkov več kot ura v rednem delovnem času, predlagajo pa znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, torej za nočno, nedeljsko in praznično delo, ki se prištevajo k tem 30 odstotkom. To pa bi po njenih besedah prihodek dežurnega zmanjšalo največ za 15 odstotkov, tako da izjave, da bo z novelo zakona dežurstvo plačano za polovico manj, po njenem ne držijo.
Ob tem vlada po ministričinih besedah predlaga še določitev dežurnih mest glede na obremenitev posameznika. Po sedanji ureditvi je osnova za obračun dodatkov osnovna plača in pri predstojniku je to njegova predstojniška plača, je pojasnila ministrica in dodala, da je tako predstojnik, ko dežura na istem delovnem mestu, kot neki drugi specialist, bolje plačan.
Ministrica Irma Pavlinič Krebs je navedla, da gre za odpravo anomalij, ki so se pojavile s prehodom v nov plačni sistem. Kot je opozorila, se je ob prehodu povečala osnova za obračun dežurstva, poleg tega se je prej v dežurstvu plačevalo efektivno in neefektivo delo.
Za odpravo anomalij gre po besedah ministrice tudi pri drugem predlogu, ko vlada kljub nestrinjanju sindikatov pri položajnem dodatku predlaga znižanje zgornje meje z 20 na 12 odstotkov osnovne plače. Sedaj imajo namreč nekateri predstojniki nižje prejemke kot njihovi podrejeni, ki vodijo notranje organizacijske enote, pravi Pavlinič Krebsova.
Fides: Dežurstva so nujna
Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin je danes poudaril, da je dežurstvo nujno za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in da so zdravniki v dežurstvo razporejeni. Zdravniki, ki jih primanjkuje, opravijo vse zdravstvene storitve, je poudaril in dodal, da pa se ustvarja vtis, da so dežurstva v zdravstvu največji problem, medtem ko denar odteka skozi javna naročila in investicije.
Poleg tega nekateri podatki, ki jih vlada predstavlja, po Kuštrinovih besedah sploh ne držijo. Kot neresnično je denimo zavrnil trditev, da bi zdravnik, ki je predstojnik, imel uro v dežurstvu plačano od predstojniške plače. Delovno mesto predstojnika namreč ne obstaja, pravi Kuštrin, ki opozarja, da bi določitev dežurnih delovnih mest pomenila, da bodo "mojstri plačani kot vajenci oz. manjši mojstri".
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je mnenja, da "globalno gledano s tem zakonom dobiva 11 funkcionarjev, nekaj čez 150.000 javnih uslužbencev pa zgublja". Utemeljitev za spremembe pri položajnem dodatku je označil "za navadno demagogijo" in dejal, da tudi v industriji ni management nujno tisti, ki največ zasluži. Ne vedo pa tudi, kje v javnem sektorju je kdo imel 20-odstotni dodatek.
Glede dežurstev Posedi meni, da ne gre za zgodbo o zdravnikih, ampak za "zgodbo o tem, kako nekomu, ki mora delati pod zahtevnejšimi oz. manj ugodnimi delovnimi pogoji, znižati plačo". Od vlade so glede dežurstev pričakovali, da bo to uredila v kolektivni pogodbi za javni sektor s sindikati, sam pa ocenjuje, da je to ob resnih in dobrih predlogih možno. Če pa bo DZ sedaj sprejel te neusklajene rešitve, se bo bistveno otežilo dogovarjanje tudi za naprej.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.