Kako zelo nas ogroža sevanje, če Putin z jedrskim orožjem napade Ukrajino?

Vojna v Ukrajini in posredne grožnje Putina, da bo uporabil jedrsko orožje, so v ospredje zanimanja javnosti postavila vprašanja, kot so: ali imamo v Sloveniji dovolj zaklonišč? Kje so in kakšno zaščito nudijo? Kakšna zaščitna oprema je na voljo civilnemu prebivalstvu v primeru napada z biološkim ter jedrskim orožjem? Je imamo dovolj? 

Morebitna uporaba jedrskega orožja v Ukrajini nas ne ogroža

Informacije smo preverili na Upravi RS za zaščito in reševanje, ki deluje v okviru ministrstva za obrambo. Kot so nam pojasnili, jedrska nesreča ali uporaba jedrskega orožja v vojni v tujini, zunaj tisočkilometrskega območja (Kijev je od Ljubljane oddaljen okoli 1200 km zračne linije), težko huje prizadene Slovenijo. "V navedenem primeru uporaba posebnih zaščitnih sredstev in zaklanjanje ne bi bilo potrebno. Zadostovala bi zmerna previdnost pri uživanju poljščin in druge izpostavljene hrane, osebna dekontaminacija, ob morebitnem prehodu oblaka pa za kratek čas zadrževanje v zaprtih prostorih," pojasnjujejo in dodajajo: "Ne glede na vrsto nesreče, če se ta zgodi, je najpomembnejša zaščita pred neželenimi posledicami ionizirajočega sevanja. V ta namen Uprava RS za jedrsko varnost sodeluje pri načrtovanju ukrepanja na državni ravni, analizira izredne dogodke ter kot svetovalno telo podpira delo štaba in poveljnika Civilne zaščite RS."

Modelne izračune morebitnega jedrskega onesnaženja izdeluje Uprava RS za jedrsko varnost. Na osnovi teh izračunov menijo, da ni verjetnosti, da bi tovrstni dogodki povzročili znatno obsevanost prebivalcev v Sloveniji. Kot pravijo, bi se zaradi oddaljenosti mesta nastanka radioaktivni oblak v atmosferi razredčil in bi ga bilo možno zaznati le z občutljivimi merilnimi napravami za merjenje koncentracij radioaktivnih snovi v zraku. "V primeru najbolj neugodnega scenarija z vidika vremenskih razmer in mesta dogodka bi bilo možno, da bi program spremljanja sevanja v okolju obsegal tudi vzorčenje poljedelskih izdelkov in površinskih virov vode," navajajo in dodajajo, da ne pričakujejo, da bi bilo treba odrejati kakršne koli omejitve uporabe. Prav tako ni pričakovati drugih ukrepov, kot je npr. zaužitje tablet kalijevega jodida. 

V Sloveniji imamo izdelane načrte zaščite in reševanja na vseh ravneh načrtovanja, ki zajemajo spremljanje radioaktivnosti okolja, pravočasno obveščanje, vzdrževanje in aktiviranje potrebnih sil in sredstev za zaščito in reševanje.

Kakšen je protokol ukrepanja?

"Po prejemu preverjene informacije o jedrski nesreči v tujini se po ugotovitvi, da ima nesreča lahko vpliv ali posledice za Slovenijo, vzpostavi izredni monitoring radioaktivnosti, aktivira se tudi Državni načrt ob jedrski in radiološki nesreči (ki je trenutno v javni obravnavi). Na podlagi modelov širjenja oblaka in v kasnejši fazi rezultatov meritev radioaktivnosti se izvajajo zaščitni ukrepi za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreče. Delo po načrtu se konča, ko ni več pričakovati izpustov in je stopnja radioaktivnosti pod referenčnimi vrednostmi," pojasnjujejo na upravi.

Kakšni sta osebna in vzajemna zaščita ob jedrski nesreči v tujini? 

Kot navajajo na upravi za zaščito in reševanje, ta obsega seznanjenost prebivalcev z učinki in nevarnostmi sevanja, rabo sredstev za osebno in skupinsko zaščito, vključno z zaužitjem tablet kalijevega jodida, zadrževanje v zaprtih prostorih, osebno dekontaminacijo, uživanje varne hrane in vode, zaščito domačih živali in seznanjenost z načinom obveščanja med nesrečo. V primeru izkazane potrebe po tabletah kalijevega jodida bi za distribucijo poskrbela Civilna zaščita, še pojasnjujejo na upravi.

Uprava RS za jedrsko varnost sicer že od začetka vojne v Ukrajini redno spremlja situacijo v vseh jedrskih objektih Ukrajine prek sistema nujnega obveščanja ob izrednih dogodkih Mednarodne agencije za atomsko energijo. Poleg tega na svojih spletnih straneh redno objavljajo podrobno stanje v vseh jedrskih objektih v Ukrajini. Strokovnjaki Uprave RS za jedrsko varnost sodelujejo tudi pri delu različnih mednarodnih skupin, ki delujejo na tem področju. "Ob tem smo za pomoč zaprosili tudi Agencijo RS za okolje, ki nam vsak dan zagotavlja poti in načine razširjanja zračnih mas iz Ukrajine, kar bi zelo pomagalo pri predvidevanju morebitnega prihoda radioaktivnega oblaka. Ob omejeni uporabi jedrskega orožja v Ukrajini ni verjetno, da bi radioaktivno sevanje znatno vplivalo na ozemlje Slovenije."

Kako sploh vemo, kdaj nam grozita radiološka in kemična nevarnost?

Alarmiranje prebivalstva je organizirano kot enoten sistem javnega alarmiranja. Ko bo prebivalstvu grozila nevarnost poplave, večjega požara, radiološke in kemične nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter drugih nevarnostih, se bodo oglasile sirene, ki bodo naznanjale neposredno nevarnost. Gre za zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto. Nevarnost ni mimo vse do trenutka, ko se oglasi enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund in naznanja konec nevarnosti. Ta zvok slišite vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.

Beg v zaklonišče ali zasilne zaklone

Ko se oglasijo sirene za nevarnost, nagonsko iščemo prostor, kamor bi se lahko zatekli na varno, v zaklon. Če nimate svojega zaklonišča, potem boste morali zaklon poiskati v enem od javnih zaklonišč, ki so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Javna zaklonišča so večinoma v urbanih središčih, ostalim, ki živijo na podeželju, pa so tako na voljo lastne kleti oz. zakloni. 

Glede na zakonodajo (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami) v Sloveniji zaklonišča gradijo v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo.

Zaklonišča so med seboj zelo različna. Nekatera so odporna proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom. Delimo jih na zaklonišča osnovne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki in funkcionalno zgrajene prostore za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, po potrebi tudi za več oseb. Sledijo zaklonišča dopolnilne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred ruševinami in funkcionalno opremljene prostore za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki.

Če je bilo zaklonišče zgrajeno pred letom 2006, ga razvrščamo med zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva do 24 ur (zaklonišče dopolnilne zaščite).

Večina javnih zaklonišč v urbanih središčih, v njih na voljo slabih 350.000 mest

V Sloveniji javna zaklonišča gradimo od leta 1973. Trenutno je v Sloveniji 2244 zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite, v katerih je skupno 348.537 zakloniščnih mest. Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za sprejem. 

Maja letos se je ekipa Preverjenega odpravila v prostore enega največjih javnih zaklonišč v Ljubljani. Ta sprejme okoli 600 oseb in spada med zaklonišča z osnovno zaščito. Gre za zaklonišče pod Ljubljanskim gradom, ki je bilo narejeno iz rovnika med drugo svetovno vojno. Prispevek novinarke Anamarije Ficko si lahko ogledate na VOYO, v prispevku pa boste lahko videli, kako so urejeni sanitarije, ležišča, prostor za pitno vodo, kakšen je zakloniščni red, kakšno zaščito nudi in koliko dni lahko preživimo v njem. Zaklonišče pod gradom ima ognjeni in peščeni zračni filter, kar pomeni, da je varno tudi pred radiološkim napadom. Prav tako stene in vrata zdržijo vsaj 150 kPa. 

Mestna občina Ljubljana upravlja z 31 javnimi zaklonišči s skupno kapaciteto 9611 oseb. Seznam zaklonišč imajo objavljen na svoji spletni strani. Nekatera zaklonišča znotraj MOL niso prazna, saj imajo v nekaterih zakloniščih prostore razna društva, pa tudi glasbene skupine in taborniki. Na nekatera zaklonišča pa so občine v zadnjih letih preprosto pozabile. 

Inšpektorat: Desetina občin nima ustreznih evidenc zaklonišč

Inšpektorji Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so med svojimi nadzori ugotovili, da 10 odstotkov občin ne vodi ustreznih evidenc zaklonišč. Kot so sporočili z Ministrstva za obrambo RS, so inšpektorji letos na področju zaklonišč opravili 16 nadzorov, vse na podlagi prijav. Zadnjo prijavo s tega področja so prejeli 26. julija, vsi postopki pa so še v teku. Pri večini je bil odrejen ukrep pridobitve potrdila o primernosti zaklonišča, v enem primeru se je prijava nanašala na vgradnjo opreme, v enem primeru pa se je med postopkom izkazalo, da ne gre za zaklonišče.

Inšpektorat je letos v sklopu nadzorov v občinah, ki jih je izvajal v obdobju od 20. marca do 15. aprila 2022, preverjal tudi, ali občine vodijo evidenco zaklonišč in ali imajo občine pridobljena potrdila o primernosti zaklonišč za javna zaklonišča, ki so v lasti občin. Rezultati so pokazali, da 104 (90,4 odstotka) občine vodijo evidenco o zakloniščih, 96 občinam pa le-te ni treba voditi, ker v občini nimajo zaklonišč. Ostalim je bil naložen ukrep vzpostavitve oz. ureditve vodenja evidenc. Posamezni inšpekcijski postopki v teh primerih še niso končani. 

Od 60 občin, ki imajo v neposredni lasti javna zaklonišča, pri čemer v to kvoto niso všteta zaklonišča po javnih institucijah, ki so v lasti občine (npr. šole), je 40 takih, ki za vsa svoja zaklonišča nimajo vseh potrdil o primernosti. Tudi tu so bili s strani inšpekcije odrejeni ukrepi, da mora občina za vsa ta javna zaklonišča pridobiti potrdila o primernosti. Posamezni inšpekcijski postopki so še v teku.

Zaklonišča za predstavnike vlade

V času osamosvojitvene vojne je republiška koordinacijska skupina, ki je usklajevala celotne aktivnosti obrambe države, delovala v kletnih prostorih Cankarjevega doma. Kako bi bilo v primeru ogroženosti danes? Na Morsu pojasnjujejo, da v vojni vlada imenuje državni operativni štab obrambe, in sicer za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami DZ. "V obrambnem načrtu države, ki ureja tudi vprašanje neprekinjenega delovanja oblasti, so predvidene rešitve, s katerimi se lahko zagotovi delovanje organov oblasti na rezervnih lokacijah. Predstavniki vlade torej ne gredo v neko konkretno zaklonišče, temveč se glede na ogroženost izvede premik na rezervne lokacije, s katerih nadaljujejo svoje delo v prilagojenih pogojih."

Se še spomnite akcij NNNP?

Še v času skupne države so potekale vsedržavne akcije z imenom NNNP (Nič nas ne sme presenetiti). Z njimi je jugoslovanska oblast svoje državljane pripravljala na najhujše. Na njih so izobraževali ljudi, kako ravnati v primeru naravnih nesreč, vojn, jedrskih, bioloških in kemičnih napadov. Akcije so se morali udeležiti vsi, tudi delovno aktivni državljani. Osnovni cilj akcije je bil načrtovanje, usklajevanje, usposabljanje in preverjanje sposobnosti delovnih ljudi in občanov, enot in organov služb ter vodstev za delovanje v vojnih razmerah ali ob naravnih nesrečah. Morda ne bi bilo slabo podobnih akcij znova uvesti.

Posnetek akcije NNNP v Zagorju ob Savi iz osemdesetih let.

Vojaški bunkerji iz časa Jugoslavije. So le-ti še vedno uporabni za primer jedrskega napada?

V nekdaj zaprtem območju v okolici Kočevske Reke (Škrilj, Gotenica, Borovec ...) so bili v času nekdanje Jugoslavije grajeni podzemni objekti tudi za primer jedrskega napada. Objekti so bili po osamosvojitvi preneseni v upravljanje Ministrstvu za obrambo (Škrilj, Primoži, Kočevska Reka, Borovec) in Ministrstvu za notranje zadeve (Gotenica – tudi podzemni objekti). Eden izmed objektov v upravljanju Ministrstva za obrambo, in sicer podzemni objekt K-35 v Škrilju, je bil s pogodbo o brezplačni uporabi začasno predan Občini Kočevje za namen turistične ponudbe na tem območju. 

Podzemna objekta, ki sta ostala v upravljanju obrambnega ministrstva, nista v operativni uporabi za potrebe Slovenske vojske. Prav tako že pred osamosvojitvijo nista bila redno vzdrževana. Ministrstvo za obrambo skrbi za najnujnejša vzdrževalna dela objektov, so sporočili in dodali, da bi bilo za ocenitev primernosti zaščite pred jedrskim napadom treba izdelati oceno primernosti za njihovo uporabo. 

"Glede na to, da so bili ti objekti grajeni v času Jugoslavije in za posebne potrebe (vojaške, varnostne), ni na voljo vseh dokumentov o tem, kako so bili grajeni vsi ti objekti, prav tako nam ni znan podatek, ali so bili res grajeni kot zaklonišča za vse vrste nesreč. Obstaja možnost, da bi se dalo vse te objekte s preureditvijo spraviti v stanje, da bi dobili status zaklonišča po sedanji zakonodaji. Ne glede na to lahko podamo oceno, da objekti še vedno izpolnjujejo pogoje za zaklonilnike," še dodajajo na obrambnem ministrstvu.