Zakaj so učbeniki tako dragi?

Ministrstvo za šolstvo in šport je sprejelo obstoječi sistem učbeniških skladov in spremembe, ki ne le dražijo učbenike, ampak tudi drastično znižujejo kakovost učne snovi, menijo v Odboru za učbenike pri GZS-ZKGM.

Kot pravijo, prav zaradi šolskega ministrstva, ki iz leta v leto omejuje sredstva za obnovo učbeniških skladov, otroci, ki si učbenik izposodijo v učbeniških skladih, dobijo le tega popisanega in celo raztrganega. To se dogaja, ker število izposoj ni omejeno, slovenski sistem oskrbe z učbeniki pa že več kot desetletje deluje tako, da si učbenike izposojajo v učbeniških skladih.

''Slovenski učbeniki so dragi prav zaradi načina oskrbe z njimi. V državah z omejenim številom izposoj ali z vsakoletnim odkupom učbenikov se stroški razvoja in prodaje učbenikov razporedijo na več let in so njihove maloprodajne cene zato nižje kot pri nas, saj moramo te stroške pokriti že v prvem letu prodaje oziroma jih deloma vgraditi v cene delovnih zvezkov,'' so sporočili iz Odbora.

Da to drži, je ugotovila tudi posebna delovna skupina za učbenike, ki jo je lani junija imenoval šolski minister. ''Če so še lani ob začetku šolskega leta predstavniki ministrstva opozarjali, da je slovenski komplet učnih gradiv za prvi razred devetletke trikrat dražji od avstrijskega, je delovna skupina ugotovila, da bi bila cena slovenskih in avstrijskih učbenikov skoraj enaka, če bi v Sloveniji uvedli podoben sistem oskrbe z učnimi gradivi, kot ga imajo v Avstriji,'' pravijo v Odboru, kjer so prepričani, da je za visoke cene učbenikov v Sloveniji odgovorna predvsem država, saj vztraja pri ekonomsko neracionalnem sistemu oskrbe.

V Odboru so namreč prepričani, da je v Sloveniji možno uvesti sistem, ki bo učencem zagotavljal kakovostne učbenike in bo finančno ugodnejši za starše. To po njihovem mnenju kažejo tudi primeri dobrih praks v številnih evropskih državah. V Odboru za učbenike želijo zato spodbuditi širšo razpravo v strokovni javnosti o uvedbi sistema oskrbe z učbeniki, kot so ga predlagali že marca. Ta bi po mnenju Odbora rešil vse navedene probleme, hkrati pa bi bistveno olajšal uvedbo digitalnih gradiv.

Strošek za tak sistem brez participacije staršev bi ob polni uveljavitvi državo stal do 22 milijonov evrov, kar pomeni le 1,7 odstotka proračuna Ministrstva za šolstvo in šport. S tem bi vsakemu šoloobveznemu otroku priskrbeli v celoti nova in nepopisana učna gradiva, staršem pa vzeli veliko breme s pleč. Hkrati bi to pomenilo možnost za uporabo didaktično primernejših oblik gradiv.

Kot še pravijo v Odboru, gredo njihovi predlogi v smeri nadgradnje obstoječega sistema učbenikov v sistem, ki bo prijazen za starše in učitelje ter uporaben in poučen za učence. ''Primer avstrijskega sistema je prav takšen. Novi sistem bi zagotovil popolno oskrbo vseh šoloobveznih otrok, nadzor nad obsegom učnih gradiv, razvoj e-gradiv brez dodatnih stroškov ter ohranitev sedanje široke ponudbe učbenikov in delovnih zvezkov,'' pravijo.

Šolski založniki predlagajo tudi ukinitev potrjevanja učbenikov. Njihove raziskave namreč kažejo, da na trgu ni ''nenadzorovanega kaosa preobilja'', ampak imajo pri vsakem predmetu prvi trije učbeniki praviloma več kot 80 odstotkov tržnega deleža. To pomeni, da se je trg izčistil, hkrati pa ostaja odprt za nove pristope in temu novemu stanju je treba prilagoditi sistem potrjevanja učbenikov.

V Odboru za učbenike zato verjamejo, da je možno stanje na tem področju izboljšati, saj so prepričani, da lahko država in šolsko ministrstvo z racionalnimi potezami obstoječi sistem oskrbe z učbeniki nadgradita tako, da bo prijazen do staršev in otrok, za državo pa ugodnejši.