Zakaj so razlike v višini snežne odeje že na majhnih razdaljah tako velike?

Tako se je včeraj v Novem mestu snežna odeja odebelila že na 42 centimetrov, samo nekaj kilometrov vzhodneje pa je snega občutno manj, marsikje v Posavju ga je le za vzorec. Večje pošiljke snega je bilo deležno tudi južno obrobje Ljubljanske kotline, ne pa tudi Ljubljana, kjer se je včeraj snežna odeja ob dežju celo stanjšala z jutranjih 12 na popoldanskih osem centimetrov. Ves čas pa je močno snežilo v le 20 kilometrov oddaljeni Vrhniki, kjer so včeraj popoldne izmerili že 43 centimetrov snega. 

Zelo velike razlike v višini snežne odeje so se ustvarile tudi na Koroškem in Štajerskem, kjer je obilno zasnežilo predvsem kraje, ki ležijo na severni strani Pohorja. Tako iz Selnice ob Dravi poročajo o debeli, skoraj polmetrski snežni odeji, medtem ko v bližnjem Mariboru sploh ni snega. Včeraj je večinoma deževalo tudi v Slovenj Gradcu, kjer sicer po zaslugi sneženja iz preteklega tedna še vedno beležijo 15 centimetrov snega. Povsem drugače je v Mežici, kjer je snežna odeja debela že pol metra. 

Med kraji, ki ležijo pod 500 metrov nadmorske višine, imajo po uradnih podatkih trenutno največ snega, kar 65 centimetrov v Kočevju. Še nekoliko debelejšo snežno odejo beleži sosednja Ribnica. 

Zakaj takšne razlike?

Na mejo sneženja in višino snega močno vpliva veter, od katerega sta odvisni tako temperatura kot intenziteta padavin. Ker je površje Slovenije zelo razgibano, veter na določenih območjih krepi, na drugih pa suši padavine. Tokrat so bile razlike med posameznimi območji še posebej velike, saj je šlo za zelo intenziven vremenski dogodek, med dežjem in snegom pa je marsikje odločila manj kot stopinja. 

Včeraj je nad nami pihal močan severovzhodni veter, ki nam je prinašal zelo vlažen zrak. V takem primeru največ snega običajno prejmejo kraji, ki jih na jugu in jugozahodu obdajajo visoki hribi. Ob severovzhodnem vetru namreč na privetrni strani hribov prihaja do izrazitega dviganja vlažnega zraka, s tem pa se izloči še dodatna količina vlage. Zaradi tega so padavine močnejše, meja sneženja pa nižja, zato lahko zapade večja količina snega. Močne padavine namreč potiskajo mejo sneženja proti tlom, saj taljenje snežink v plasti s pozitivno temperaturo ohlaja zrak, s tem pa sneži vse nižje. Ob severovzhodnem vetru med nižinami največjo pošiljko snega običajno dobita Notranjska in Kočevska, obilno pa lahko zasneži tudi Novomeško kotlino ter severna pobočja Pohorja, Karavank in Julijskih Alp. In tako je bilo tudi včeraj. 

Povsem drugačne razmere so vladale na zavetrni strani gorskih pregrad, kjer se zrak ob severovzhodnem vetru spušča v nižje dele površja, ob spuščanju se nekoliko ogreje in osuši. Pride do t. i. fenskega učinka vetra, zato so padavine na teh območjih šibkejše, temperatura nekoliko višja, sneg pa se lahko meša tudi z dežjem ali celo prevladuje dež. Ta pojav je ob severovzhodnem vetru najbolj izrazit v Ljubljanski, Celjski in Slovenjegraški kotlini.

Pri teh kotlinah so za obilno sneženje precej ugodnejše t. i. mejne situacije, ko nas po ohladitvi doseže topla fronta ciklona nad severnim Sredozemljem. Takrat južni vetrovi ogrejejo južno in vzhodno Slovenijo. Meja sneženja se v teh delih precej dvigne, nad osrednjo in severno Slovenijo pa še vztraja hladen zrak. Na meji med toplim in hladnim zrakom nastajajo obilne padavine, ki jih potem višinski vetrovi v pasovih nosijo proti severu. V nekaj urah lahko zapade veliko snega, medtem ko na jugu in vzhodu le dežuje.

Na višino zapadlega snega pomembno vplivata tudi oblika in velikost snežink. Čim nižja je temperatura zraka, preprostejši so kristali in manjše so snežinke. Suh sneg običajno pada, ko se nad nami zadržuje zelo mrzla zračna masa in ko so tudi po nižinah temperature vsaj kakšno stopinjo pod ničlo. Takrat lahko ob enaki količini padavin zapade tudi dvakrat, trikrat ali celo štirikrat več snega kot ob temperaturah okoli ledišča.

Meja sneženja se lahko spusti ali dvigne že ob manjših spremembah temperature, smeri in hitrosti vetra ter intenzitete padavin, zato je predvsem ob mejnih situacijah, ko med dežjem in snegom pogosto odloči manj kot pol stopinje, nemogoče natančno napovedati, kje vse bo snežilo in koliko snega bo zapadlo.