Zakaj so ohladitve v letošnji pomladi tako pogoste?

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo predvsem v sadjarstvu. Letošnja pozeba je v večjem delu Slovenije že četrta v zadnjih petih letih in po prvih ocenah tudi najhujša.

Najhladneje je bilo na začetku meseca, ko smo marsikje v vzhodni in osrednji Sloveniji izmerili najnižje aprilske temperature v zadnjih 50 letih. V najbolj mrzlih krajih se je ohladilo celo pod –10 stopinj Celzija in tudi na Primorskem je bilo krepko pod ničlo. Takrat so največ škode utrpele breskve in marelice, prav tako so bile na udaru zgodnje češnje, na Primorskem pa tudi kakiji in kiviji.

Temperature so se v večjem delu države malo pod ničlo spustile tudi 7. in 8. aprila, izrazitejša ohladitev pa je sledila takoj po velikonočnih praznikih, ko je ob spustu mrzlega polarnega zraka celo marsikje po nižinah za krajši čas snežilo. Sledilo je mrzlo sredino jutro, živo srebro se je v najbolj mrzlih krajih spustilo do –6 stopinj Celzija.

Nizke temperature v tem času same po sebi ne predstavljajo posebne težave, če ne sovpadajo s prezgodnjim začetkom vegetacijske sezone. Zaradi tople zime, v kateri so temperature le izjemoma spustile pod dolgoletno povprečje, se je narava letos začela prebujati od dva do štiri tedne prej kot običajno. Od sredine marca pa smo imeli že tri močnejše ohladitve, ko so se temperature za nekaj dni spustile tudi za 10 stopinj Celzija pod običajne vrednosti za ta čas. Sadovnjake so v najbolj mrzlih nočeh ponekod poskušali rešiti tudi z oroševanjem.

Pri tej vrsti zaščite se s pomočjo namakalnega sistema na sadnem drevju načrtno ustvari ledeni oklep. Pri zmrzovanju vode se namreč sprošča toplota, ki nekoliko greje cvetove in okoliški zrak, s čimer se prepreči, da bi temperatura v sadovnjaku občutneje padla pod ničlo. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo, ali drugače povedano, dokler se ves led ne stali. V nasprotnem primeru lahko naredimo več škode kot koristi.

Zakaj v letošnji pomladi nastajajo tako močne ohladitve?

Visoko na severu so se letos po štirih letih spet pojavili biserni oblaki, ki se zaradi uklona Sončeve svetlobe lesketajo v čudovitih mavričnih barvah. V nasprotju z drugimi oblaki so ti oblaki precej višje v ozračju in ne vplivajo na vreme, so pa znak, da se je nad severnim polom po nekaj letih spet pojavila ozonska luknja. Nastanek ozonske luknje je posledica močnega polarnega vrtinca to zimo in zelo nizkih temperatur v višjih plasteh ozračja. Polarni vrtinec ni nekaj novega, saj se pojavi vsako zimo, je bil pa letos zelo močan.

Zaradi močnega polarnega vrtinca je mrzel zrak ostal ujet nad polarnimi predeli, kar je tudi vzrok, da je bila letošnja zima nad Evropo daleč najtoplejša doslej. Ko je polarni vrtinec okrepljen, namreč v višjih plasteh ozračja pihajo močni zahodni vetrovi, ki preprečujejo, da bi se mrzel zrak spustil proti jugu. Nekaj mrzlega zraka iznad polarnih predelov nas je pozimi doseglo, a ohladitve so bile le šibke in kratkotrajne.

Vsako leto spomladi pa se zmanjšajo temperaturne razlike med polom in ekvatorjem, kar oslabi polarni vrtinec, ki se lahko posledično tudi razcepi. To se je letos zgodilo nekoliko pozneje kot po navadi, mrzel zrak, ki ga je letos nad polarnimi predeli neobičajno veliko, pa se je v valovih začel spuščati proti jugu. To je tudi glavni vzrok za več močnih ohladitev v zadnjih tednih.

Kaj lahko pričakujemo v drugi polovici aprila?

Po nekaj zelo toplih dneh z najvišjimi temperaturami malo nad 25 stopinj Celzija se bo na začetku prihodnjega tedna znova spustil mrzli polarni zrak proti jugu. Kot kaže, se bo glavnina tega tudi tokrat usmerila vzhodneje od naših krajev, zato nam prav veliko padavin prehod hladne fronte ne bo prinesel, bomo pa spet trepetali pred nizkimi jutranjimi temperaturami.

Negativne temperature v drugi polovici aprila ali celo maja niso tako redek pojav. Po podatkih Arsa v Celju v zadnjih šestdesetih letih le v slabi tretjini primerov po 15. aprilu ni bilo več hladnih dni. Na srečo negativne temperature v tem delu leta običajno vztrajajo le kakšno uro ali dve, ni pa nujno.

Eden izmed najbolj izstopajočih dogodkov je hud zasuk vremena leta 2003, ko se je po pretoplem koncu marca s temperaturami okoli 20 stopinj Celzija na začetku aprila močno ohladilo. Celo na Primorskem so izmerili temperature krepko pod ničlo. Na meteoroloških postajah v Godnjah na Krasu ter na Slapu pri Vipavi se je temperatura 8. aprila spustila na –6,5, v Biljah pri Novi Gorici so izmerili –5,3, na Letališču Portorož pa –4,2 stopinje Celzija.

Prav tako tudi sneg aprila ni redkost in je skoraj vsakoleten pojav, a le redko ga zapade več kot nekaj centimetrov. Kot izjemo velja omeniti dogodek iz leta 1970, ko je po marsikje najobilnejšem aprilskem sneženju nekatere kraje prekrivala debela snežna odeja. V Hotedršici na Notranjskem je 6. aprila segala kar 92 centimetrov visoko, v Rovtah nad Logatcem je bilo snega 80, v Knežaku pri Ilirski Bistrici 63, v Postojni in Gornjem Gradu 50, v Kočevju 40, v Šmarju - Sapu 36 in v Celju 21 centimetrov.