Zakaj smo rdeči, ko nam je vroče?

Vročina še naprej pritiska. Zdravnik Robert Hajdinjak iz Zdravstvenega doma Ljubljana se zaveda, da toplo sonce poleti večini prinaša energijo, sprostitev in vabi na aktivnosti na prostem. Hkrati opozarja, da prinaša tudi toplotni stres za telo, ki lahko povzroča sitnosti. Normalna telesna temperatura namreč sledi dnevnemu ritmu ter je okoli 36 stopinj zjutraj in malo nad 37 stopinj popoldan. Telesne kemične reakcije, ki definirajo življenje, takrat potekajo najbolj optimalno.

Termostat, ki vzdržuje telesno temperaturo, je v možganih. Informacijo o temperaturi mu pošiljajo senzorji, razporejeni po površini in v sredici telesa. Ko se segrejemo nad zgornjo mejo, ki jo določi termostat, se sprožijo mehanizmi, ki ohladijo telo. Najučinkovitejša mehanizma sta konvekcija, ki je hlajenje z zrakom, ki se giba okoli telesa, in predvsem potenje.

Žile v koži se razširijo in pripeljejo toplo kri iz sredice telesa bližje površini, zato je koža rdeča, ko nam je vroče. Kri kot tekočina lahko med kroženjem okoli razgretih organov in mišic sprejme kar precej toplote. V koži, ki jo hladi hladnejši zrak, odda toploto. Hkrati se iz kože izloča znoj, ki za hlapenje porablja toploto. Ta sicer zelo učinkovit način ohlajanja pa deluje precej slabše, če je v zraku veliko vlage, ki upočasnjuje izhlapevanje znoja.

Najbolj nevarne so nenadne spremembe

Po pojasnilih Hajdinjaka so za telo najbolj obremenilne nenadne spremembe temperature, saj potrebuje čas, da se nanje navadi. Zato nenadni vročinski vali navadno terjajo žrtve. Najbolj so seveda izpostavljeni kronični bolniki, majhni otroci in starejši. Predvsem morajo paziti srčni bolniki, saj prerazporeditev krvnega obtoka in dodatno črpanje krvi v kožo precej obremeni srce. Vročino težje prenašajo tudi osebe, ki jemljejo določena zdravila, kot so diuretiki in nekatera psihiatrična zdravila, ki zavirajo potenje. Nasprotno, fizično dobro pripravljeni in bolj aktivni ljudje temperaturne obremenitve prenašajo bolje, ker imajo zaradi treninga večje funkcijske rezerve obtočil in srca.

Prilagajanje na vročino pomeni izboljšanje učinkovitosti prej omenjenih načinov ohlajanja in pri človeku navadno traja od enega do dveh tednov. Če se telo ne more učinkovito hladiti, nastopijo težave zaradi pregrevanja. Načeloma je mejna telesna temperatura 42 stopinj, ki deluje uničevalno na telesne celice, saj se okvarijo celični proteini, nastopi tudi huda sistemska vnetna reakcija, ki zmeraj pusti posledice, in najhujšem primeru tudi smrt.

Navadno zlasti starejši v vročini najpogosteje opažajo otekanje nog, ki je posledica razširitve žil v koži z namenom hlajenja. Po nasvetih Hajdinjaka lahko stanje omilite s krajšimi sprehodi in dvigom nog med počitkom. Tudi elastični povoji ali kompresijske nogavice pomagajo, vendar znajo biti zoprni zaradi vročine.

Vročinski krči se navadno pojavijo pri telesno bolj aktivnih, ki s potenjem izgubljajo veliko soli. Ponavadi nastopijo, ko prenehamo z aktivnostjo ter prizadenejo predvsem velike mišice nog in ramenskega obroča. Pomaga nežno raztegovanje prizadete mišice s sočasno masažo in predvsem pitje izotoničnih napitkov. Tudi kak slan prigrizek bo učinkovito nadomestil izgubljeno sol.

Navadno se krčem pridruži tudi splošna oslabelost, glavobol, slabost, lahko tudi bruhanje, zmedenost, potencialno tudi omedlevica, kar označuje toplotno izčrpanost. Hajdinjak opozarja, da je treba takrat telo čim prej ohladiti, tudi z uporabo hladnih obkladkov in ledom, ki jih namestimo na čelo in zgornji del prsnega koša. Poskrbeti je treba za zadosten vnos hladnih izotoničnih napitkov. Voda je manj primerna, ker ne nadomešča izgubljenih soli.

Če telesa ne hladimo, se stanje navadno hitro slabša in lahko pripelje do toplotnega udara, kar zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. In da ne bo pomote – toplotna izčrpanost lahko prizadene tudi osebe, ki na vroč dan počivajo v senci. Predvsem so izpostavljeni majhni otroci, kronični bolniki in ostareli. Zato bodite pozorni pri omenjenih skupinah ljudi, ker je njihovo dojemanje toplotne obremenjenosti drugačno in jih po nepotrebnem izpostavljamo nevarnosti. Za njih je najbolje, če ostanejo doma, skrbite tudi, da dovolj pijejo in se izogibajo izpostavljanju soncu med 10. in 18. uro.