Zakaj Slovenija ostaja na področju športnih stav monopolizirani otok v Evropi?

Davki, koncesije … kam potuje denar iger na srečo?

Za lažje razumevanje je morda za začetek smiselno razložiti, kam gre denar iger na srečo. V Sloveniji klasične igre na srečo kot so: številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kvizi loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave … prirejata Loterija Slovenije in Športna loterija Slovenije. Loterija Slovenije ima pod okriljem vse loterijske igre, Športna loterija pa športne stave. Prireditelja sta obvezana plačevati davke, ki gredo v državni proračun.

Davki so trije. Prvi je davek na igre na srečo, ki velja za vse igre na srečo in se pri klasičnih igrah plačuje po stopnji pet odstotkov od davčne osnove, pri posebnih igrah na srečo (to so igre, ki se igrajo v igralnicah in igralnih salonih: ruleta, poker, bingo, black jack …) pa po stopnji 18 odstotkov od davčne osnove. Drugi je davek na srečke, ki se plačuje za vse srečke, razen za tiste, ki jih izdajajo društva ali neprofitne humanitarne organizacije, če občasno priredijo klasično igro na srečo, da bi zaslužile nekaj sredstev za financiranje lastne dejavnosti. Plača se po stopnji 10 odstotkov od davčne osnove. Tako prihodki od davka iger na srečo kot od davka na srečke, se izlijejo v državno blagajno. Zadnji je davek na naše srečne dobitke. Plačamo ga, če pri klasičnih igrah zadenemo več kot 300 evrov. Obdavčen je s 15 odstotnim davkom. S tem denarjem si opomorejo občine.

Nas bodo najbolj zanimale koncesijske dajatve, ki jih morata plačevati prireditelja klasičnih iger na srečo, da jih sploh lahko organizirata. Po zakonu je razdelitev tega denarja odvisna od vrste iger na srečo oziroma tega, kdo jo prireja. Pri lotu, 3x3, srečkah in podobno, ki sodijo pod okrilje Loterije Slovenije, gre 80 odstotkov koncesijskega denarja Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), 20 pa Fundaciji za Šport (FŠO). Pri športnih napovedih, stavah ... ki jih prireja Športna loterija, pa se koncesijske dajatve delijo ravno obratno, Fiho dobi 20, FŠO pa 80 odstotkov denarja. Pri posebnih igrah na srečo v igralnicah in igralnih salonih je nekoliko drugače. Fiho in FŠO prejmeta enako – 2,2 odstotka koncesijskega denarja, preostanek gre pol v državni, pol pa v občinski proračun.

Loterija Slovenija, ki je 100-odstotno v državni lasti, ima torej monopol nad kvizi, loti, tombolami ... kar z vidika evropske zakonodaje ni sporno, saj so tovrstne igre pod nadzorom države praktično povsod v Evropi. Ali je monopol upravičen pri Športni loteriji, ki obvladuje športne napovedi in stave, pa je drugo vprašanje. Je namreč zasebno podjetje, ki si ga delijo: Olimpijski komite Slovenije (OKS) – 20 odstotkov, Smučarska zveza Slovenije – 20 odstotkov, Nogometna zveza Slovenije – 17,3 odstotke, Pošta Slovenije – 20 odstotkov in Loterija Slovenije – 20 odstotkov. Tako smo v Evropi edina država poleg Finske, kjer s spletnimi športnimi stavami krmari le ena družba in še to zasebna.

Kakšno spremembo zakona je predlagal Zorman, zakaj bi bila potrebna?

Novela zakona o igrah na srečo, ki jo je letos januarja predlagal nekdanji poslanec SMC Branko Zorman, je zajemala ozko področje – zgolj prirejanje športnih stav, ki po zakonu sodijo med klasične igre na srečo in se torej obravnavajo enako kot loterijske igre: loto, tombola, deteljica, 3x3, loterijski kvizi … Že v tem pogledu smo v Sloveniji drugačni, saj so v ostalih evropskih državah športne stave ločene, je pojasnil Zorman. Po evropskem vzoru, je Zormanova novela želela športne stave ločiti od ostalih loterijskih iger. "Na ta način bi se odprlo novo poglavje v zakonu, ki bi urejalo vse v zvezi s prirejanjem športnih stav – na kakšen način se lahko prirejajo, kdo je lahko prireditelj. Delitev koncesijskih dajatev bi ostala enaka kot do zdaj. Skratka, celovita regulacija športnih stav," je opisal svoj predlog.

Zakaj bi bilo po mnenju Zormana to potrebno urediti? Zato, ker v naši državi na področju stav vlada anomalija. Že leta 2006 je izvedensko mnenje pokazalo, da 75 odstotkov naših državljanov športne stave vplačuje pri tujih spletnih stavnicah, kot so bet-at-home, bwin in bet365. To statistiko sta pridobili FŠO in Fiho, ko sta vložili tožbo proti tuji spletni stavnici bwin in od nje zahtevali skoraj dva milijona evrov odškodnine. Ker sta neposredno odvisni od koncesijskih dajatev Športne loterije, naj bi zaradi bwina imeli izgubo, češ da so igralci iz domače Športne loterije presedlali k njej. Bwin je namreč v Sloveniji oglaševal svoje produkte in spodbujal k stavam, kar naš zakon prepoveduje vsem, ki nimajo koncesije. Koncesijo za športne stave ima, kot smo že povedali, pri nas lahko le Športna loterija.

Zakaj smo drugačni kot preostala Evropa?

Zormanov predlog novele zakona iger na srečo bi torej ohranil monopolni položaj državne Loterije Slovenije, ki prireja loterijske igre, odprl pa bi področje prirejanja športnih stav tujim prirediteljem. Kako to utemeljuje? Na primerih iz tujine. "Povsod v Evropi in tudi na svetu imajo urejeno tako, da nad loterijskimi igrami bedi prireditelj, to je država. Spletne športne stavnice pa so zgolj nek portal, ki spremljajo športne dogodke, ki se dogajajo na temu planetu. Zato je za njih, prav tako večinoma povsod po svetu, trg odprt." In ti dve področji bi Zormanov novi zakon ločil tudi pri nas. V Evropi smo namreč na področju športnih stav prava posebnost, ker monopol nad njimi vztrajno brani zasebno podjetje. Na drugi strani ima monopol nad loterijskimi igrami država. In taka ureditev je v neskladju z evropsko zakonodajo. Poglejmo zakaj. Sporen je z zakonom določen duopol, ki ga imamo na področju klasičnih iger na srečo, kar pomeni, da klasične igre lahko prirejata dva prireditelja – to sta Loterija Slovenije in Športna loterija. Trenutna zakonodaja govori samo o klasičnih igrah na srečo, vanje pa uvršča tako loterijske igre kot športne stave. Iz tega sledi, da če področji loterije in športa nista ločeni, tudi prireditelja ne bi smela biti dva. V skladu z evropsko zakonodajo sta možna dva scenarija. Ali da vse klasične igre prireja le en prireditelj, vendar bi v tem primeru moral zakonodajalec natančno pojasniti, zakaj je dopustil monopol, druga možnost pa je, da se področji loterijskih iger in športnih stav ločita – država obdrži monopol nad loterijskimi igrami, trg športnih stav pa se odpre tudi za druge prireditelje. Če povzamemo, sporno je to, da imamo dva prireditelja, nimamo pa niti monopola niti odprtega trga.

In drugič, z vidika evropske zakonodaje je naš zakon sporen zato, ker predpisuje, da je prireditelj iger na srečo lahko samo nekdo, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. V skladu z EU zakonodajo, kar je predlagal tudi Zorman, pa je, da ima prireditelj lahko sedež kjerkoli drugje v evropskem gospodarskem prostoru.

Kakšen je davek 'biti drugačen' kot preostala Evropa?

In če že pustimo ob strani evropsko zakonodajo in denar, ki bi ga država z liberalizacijo športnih stav lahko iztržila z davki, se ozrimo k športnikom, ki kljub izjemnim uspehom životarijo. Slovenski šport je globoko zakopan v finančno krizo, zato bi mu več koncesijskega denarja prišlo še kako prav. V zadnjih petih letih se ga veselijo vse manj. Delež skupnih koncesijskih dajatev, ki jih je od obeh loterij in igralnic oziroma igralniških salonov prejela FŠO, se je namreč znatno zmanjšal, in sicer iz 11,3 milijona evrov v letu 2012 na 7,9 milijonov evrov v letu 2017. V tem obdobju je FŠO od Loterije Slovenije skupno prejela 24,1 milijona evrov, od Športne loterije pa 23,6 milijona evrov.

FŠO je zato januarja letos, preden se je odločalo o spremenjenem zakonu iger na srečo, na izredni seji soglasno podprla predlagano Zormanovo novelo, "če bo ta prinesla več sredstev za slovenski šport," so zapisali.

Kako životari slovenski šport, priča primer Hokejske zveze Slovenije (HZS). Lani so od OKS za priprave na Olimpijskih igrah prejeli dodatnih 200.000 evrov, sicer pa njihov običajni letni prihodek, ki ga dobijo od FŠO, OKS in Ministrstva za šport znaša okrog 200.000 evrov, je izračunal predsednik HZS Matjaž Rakovec. A zanimiv je ta podatek. Letos so od FŠO prejeli 70.700, leta 2013 pa 134.816 evrov, kar pomeni v šestih letih skoraj polovico manj. S tem, da je letošnja številka tako visoka zato, ker so se prebili v najvišji tarifni razred zaradi uvrstitve na olimpijske igre. "Če se ne bi uvrstili na olimpijske igre, bi letos dobili pol manj," je zgrožen Rakovec. Ta denar, ki predstavlja petino njihovega proračuna, jim sicer pomeni veliko, a se zavedajo, da bi bil lahko mnogo višji.

Zato HZS podpira liberalizacijo trga športnih stav. Tudi oni verjamejo, da bi jim ta sprememba olajšala prebijanje iz meseca v mesec. Ko je Rakovec lani kandidiral za predsednika uprave Športne loterije, je bila ena od njegovih točk tudi, da se trg športnih stav odpre za tuje prireditelje.

Zorman: Država takega stanja preprosto ne bi smela dopuščati

"Zakaj ga ne spremeni in tako omogoči, da bi tuji prireditelji športnih stav lahko formalno zaprosili za koncesijo in končno začeli plačevati davke in koncesijske dajatve, je vprašanje za Ministrstvo za finance in posredno tudi za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport," je dejal. Po njegovem mnenju gre za ščitenje monopola Športne loterije zaradi interesov posameznikov, ki služijo bajne vsote – skoraj trikrat več kot predsednik vlade v odhodu Miro Cerar. Cerar na drugi strani brani njihov privilegiran položaj. Aprila, le nekaj dni pred glasovanjem za ali proti noveli zakona, je sam prepričeval svoje poslance SMC, naj je ne podprejo, trdi Zorman, ki je zaradi tega izstopil iz SMC.

Odgovore obeh ministrstev, zakaj dopuščata, da se mimo državnega proračuna in športa prelivajo milijoni, smo pridobili, a smo o tem pripravili ločen članek. Preberete ga lahko jutri. Poleg tega bomo pogledali, kdo financira slovenski šport in kako se pretaka denar. Skušali bomo ugotoviti, zakaj Športna loterija krčevito brani svoj monopolni položaj in kdo ima v rokah niti, da se na področju športnih stav ohranja status quo.