Šentviški predor: Zakaj po 10 letih te sage ob izvozu na Celovško še vedno ne moremo zapeljati proti mestu?

Letošnjega junija je minilo celo desetletje, odkar so zabrneli stroji pod Šentviškim hribom. Tri leta in več kot 130 milijonov državnih evrov kasneje smo bili priča slavnostnemu odprtju predora Šentvid in navdušeni vozniki so 1. julija prvič zapeljali skozenj. A že nekaj ur po tem je s stropa približno 30 let stare galerije odpadel del protipožarnega ometa. Predor so kmalu spet odprli, kar pa se ni izkazalo za dobro potezo. Približno mesec dni kasneje smo vsi iskali krivca za padec večjega kosa ometa na avtomobil nemških turistov, nakar je tedanji minister Radovan Žerjav po treh tednih sanacije, vzpostavitvi sistema obveščanja in alarmiranja ter znižano predpisano hitrostjo na 80 kilometrov na uro predor spet odprl. Skozi takšen predor se vozniki vozimo že skoraj sedem let zapored. Danes moramo še vedno zmanjšati hitrost na tedaj predpisano, poleg tega pa je še vedno delno zaprt priključek na Celovško cesto. Če se pripeljemo z južne strani predora, ne moremo zaviti proti centru, če se pripeljemo iz centra pa ne moremo direktno zaviti v predor. Bo sploh kdaj drugače? Na Darsu pravijo, da se stvari premikajo, če bo šlo vse kot po maslu, naj bi nekatere spremembe izvedli še letos.

Razlog za omejitev ni to, da ni protipožarnega ometa, temveč preprečevanje nesreč v predoru, zato bo ostalo tako

Glede omejitve hitrosti so nam pojasnili, da bo ta ostala. Bila je eden izmed pogojev za ponovno odprtje ob odstranjeni zaščiti stare galerije, nakar so strokovnjaki ocenili, da je število prometnih nesreč na ljubljanskem obroču nadpovprečno, zanje pa je večinoma kriva neprilagojena hitrost. Zaradi tega so omejitev ohranili. Kot pravijo, se sicer s tem posledično znižuje tudi možnost nastanka požara, kar pa je ob dejstvu, da je ta del ostal brez protipožarnega ometa, gotovo pomemben vpliv danega ukrepa.

Na Darsu sicer že ves čas pravijo, da je predor varen tudi brez omenjenega ometa. Tako naj bi že aprila leta 2010 pokazala strokovna analiza. Konstrukcija je bojda odporna okroglih 100 minut, kar naj bi bilo dovolj za pravočasno zaprtje ogroženega območja, evakuiranje prebivalcev in zaustavitev železniškega prometa, pravijo. Iz njihovih pojasnil je torej moč razumeti, da je omejitev obveljala zaradi zagotavljanja večje varnosti. Spremembe omejitve hitrosti torej ne bo.

Bo celoten priključek na Celovško cesto sploh kdaj dokončan?

Druga etapa, v kateri so predvideli ureditev priključne rampe na Celovško cesto v smeri proti Ljubljani ter nadaljnjo širitev dela Celovške ceste, bi morala biti po prvih ocenah končana že leta 2011, a do tega zaradi nesoglasij z lastniki zemljišč ni prišlo. Terminski plan je bil najprej onemogočen zaradi težav z lastnikom zemljišča ob predoru. “Po nedoseženem dogovoru je bila vložena zahteva za razlastitev, kjer je bilo na drugi stopnji odločeno, da je potreben milejši ukrep, kar je pomenilo dodatno projektiranje in dodatno parcelacijo,” pojasnjujejo na Darsu. Kljub vsem na novo izvedenim postopkom, je zadeva še ostala neurejena, saj je lastnik med tem umrl, čemur so sledili postopki dedovanja. Na postopke dedovanja so morali čakati še v enem primeru, tretjo fazo projekta pa je ustavila še ena od lastnic zemljišč. Tudi v tem primeru so vložili zahtevo za razlastitev. To pomlad so sicer nato pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev priključka Šentvid na Celovško cesto, a se je spet zapletlo.

Dars upa, da bodo z gradbenimi deli pričeli naslednje leto 2016

Čeprav so na Darsu upali, da bodo z gradnjo za dokončanje polnega priključka na Celovško cesto pričeli že letos, temu torej ne bo tako. Upravno sodišče je po pritožbi na leta 2014 pridobljeno gradbeno dovoljenje zadevo aprila vrnilo na Ministrstvo za okolje in prostor. To je novo gradbeno dovoljenje izdalo ta mesec. "V kolikor ne bo pritožb na ponovno izdano gradbeno dovoljenje in bo to postalo pravnomočno, bo razpis za izbiro izvajalca objavljen konec leta 2015," pravijo in pojasnjujejo, da je razpisna dokumentacija sicer v pripravi. Gradnja je zdaj predvidena v letu 2016.

Kakšne spremembe so predvidene?

Kot lahko vidite na fotografijah spodaj, je predvidenih kar nekaj sprememb, med drugim izgradnja in ureditev polnega priključka Šentvid, preureditev semaforiziranega križišča na Celovški cesti ter tudi razširitev Celovške ceste od križišča s Šentvidsko cesto do Stanežič.

Kot je določeno, stroške, povezane z gradnjo polnega priključka Šentvid in s tem povezano razširitvijo Celovške ceste v dolžini 820 metrov, od Križišča "Galant" do križišča "Jelen", nosi Dars. Po projektantskem predračunu so gradbena dela ocenjena na 7 milijonov evrov brez davka, a bo dejansko vrednost pokazal javni razpis, še dodajajo.

Najdražji v Sloveniji

Šentviški predor je skupaj z galerijo dolg približno 1,5 kilometra in je del avtocestnega odseka Šentvid-Koseze. Predor povezuje gorenjski avtocestni krak z ljubljanskim cestnim obročem in preostalim avtocestnim sistemom. Gre za najdražji predor v Sloveniji in z gradbenega vidika predstavlja enega najzahtevnejših avtocestnih objektov na slovenskem avtocestnem omrežju. Njegova vrednost skupaj z elektrostrojno opremo znaša preko 135 milijonov evrov.