Ščernjavič: Poseči je treba v davčne oaze, živi davčni dolg in sivo ekonomijo

Besede finančnega ministra Uroša Čuferja, da bo morala konsolidacija javnih financ odslej potekati na strani izdatkov, so razburile sindikaliste. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj zato premierko Alenko Bratušek sprašuje, ali se je odpovedala svojemu javnemu stališču, da zgolj s krčenjem stroškov ne bomo prišli do gospodarske rasti.

Spomnil jo je, da je ob prevzemu funkcije v govoru v državnem zboru zavrnila vztrajanje pri dotedanjem sistemu, ki je ustvaril velike razlike med ljudmi, in se zavzela za večjo enakopravnost državljank in državljanov. Kot je opozoril, je februarja dejala, da si Slovenija "preprosto ne more privoščiti nadaljevanja trendov padanja gospodarske aktivnosti in rasti brezposelnosti", saj se je pokazalo, da zgolj s krčenjem javnih izdatkov ni mogoče doseči gospodarske rasti in da na dolgi rok taka politika ne vodi do znižanja proračunskega primanjkljaja.

Zato so po Štrukljevih besedah upravičeno sklepali, da se Bratuškova strinja z njimi, da je pot iz krize treba usmeriti v smer razvoja, ki bo povečevala blaginjo ljudi, zagotavljala visoko stopnjo zaposlenosti, pravično razporeditev bogastva in učinkovito pravno varnost. "Se morda motimo, ko predvidevamo, da soglašate s tako usmeritvijo? Še soglašate s povedanim v nastopnem govoru?" jo sprašuje.

Boji se, da je vlada zavrgla stališča Bratuškove. Čufer je namreč že večkrat ponovil, nazadnje v torek, da je Slovenija na prihodkovni strani dosegla zgornjo mejo in da davkov ni mogoče več povečati ter da bo zato treba izvesti korenite reze v plače javnih uslužbencev, socialne transferje in pokojnine. "Nasprotje med vašim stališčem, 'da zgolj z rezanjem javnih izdatkov ne bomo dosegli gospodarske rasti', in stališčem vašega ključnega ministra je več kot očitno. Tako izključujoči se stališči hkrati v kredibilni vladi preprosto ne moreta sobivati! Sprašujemo, katero stališče vlade torej velja?" je bil oster sindikalist.

V KSJS zato dvomijo tudi o zagotovilih, da bo vlada spoštovala podpisane dogovore in do konca leta 2014 ne bo posegla v plače javnih uslužbencev. Od Bratuškove pričakuje trdna zagotovila, da ne bo ponovila ravnanj predhodne vlade, "ki je enostransko, mimo obvezujočih dogovorov s sindikati javnega sektorja, drastično znižala maso za stroške dela v letu 2013 in s tem povzročila splošno stavko javnega sektorja v januarju 2013".

Protestirajo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS). Namesto rezov v javnem sektorju, ki jih je napovedal Čufer, predlagajo učinkovito pobiranje davkov. V predlogih za izhod iz krize so med drugim zahtevali uvedbo davčnih blagajn, izvzem inšpekcijskih služb iz enoodstotnega zniževanja števila kadra v javnem sektorju in takojšen pregled pobiranja davkov in prispevkov po posameznih davčnih uradih.

"Obstajajo alternative"

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič pa je glede Čuferjevih besed dejal, da obstajajo druge alternative. Za začetek bi morali pregledati vse odlive iz Slovenije v davčne oaze. Ukiniti bi morali zakon o bančni tajnosti ter zakon o davčni tajnosti, saj so fizične in pravne osebe, ki so denar odlivale v tujino, po njegovem mnenju z njima zavarovane. Dodal je, da je treba z zakonom nato doseči, da bi te osebe davke plačale. Ob tem je poudaril, da je omenjeno že večkrat predlagal.

Drugi segment, na katerega bi bilo po mnenju Ščernjaviča treba poseči, je živi davčni dolg. Povedal je, da imamo tak zakon, ki po ugotovljenem davčnem dolgu dovoli njegovo naraščanje. Poleg tega je davčnim dolžnikom omogočeno, da čeprav ne poravnajo obveznosti, v drugem delu države registrirajo novo podjetje. Po besedah Ščernjaviča bi bilo treba takšne osebe popisati in spremeniti zakon. "Živi davčni dolg je rak rana, ki bi morala ministra Čuferja primarno zanimati," je dejal.

Tretje področje, ki potrebuje ukrepe, pa je siva ekonomija, meni Ščernjavič. Po njegovih besedah je v Sloveniji dobila neslutene razsežnosti. "Res je, da je mnogim alternativa za preživetje, je pa tudi leglo marsičesa," je dodal.

Ščernjavič je povedal še, da se ne strinja, da se na področju plačevanja davkov dajejo "odpustki kar počez". "Vse subjekte je treba pogledati, nikakor se ne more reči Cerkvi, da ne bo nič plačevala, dolžni so plačati," je dejal.