Zakaj nastanejo močni nalivi?

Za nami je obdobje s pogostimi padavinami, marsikje po Sloveniji je z vmesnimi premori deževalo pet dni zapored, kar je precej nenavaden pojav za začetek avgusta. Po podatkih Agencije za okolje je bilo v prvih dneh avgusta največ dežja na Primorskem in Celjskem, na Letališču Portorož so namerili 88 milimetrov oziroma litrov na kvadratni meter padavin, v Celju 76 mm, v Murski Soboti 58 mm, na Letališču Maribor 53 mm, v Novem mestu 46 mm in v Ljubljani 43 mm.

Poleg velike količine padavin so se pojavljali tudi močni nalivi, v ponedeljek je v Portorožu v pol ure padlo 35 mm dežja, v torek je na postaji v Sevnem v istem času padlo 28 mm dežja. Krajevni nalivi so povzročili močan porast hudournikov in manjših vodotokov, a hujši škodi na račun nalivov smo se tokrat na srečo izognili.

V kakšnih razmerah se pojavijo močni nalivi?

Za nastanek močnih in dolgotrajnih nalivov mora biti v ozračju izpolnjenih več pogojev. Najprej moramo imeti na voljo ogromno količino vlage, ki jo k nam običajno prinaša južni do jugozahodni višinski veter. Izhlapevanje vode iz Sredozemskega morja je v poletnih sočnih dneh veliko, in če nad tem območjem piha južni veter, vlažen in topel zrak prihaja naravnost k nam.

Za nastanek padavin potrebujemo nestabilno ozračje. Enostavneje povedano, temperatura mora z višino dovolj hitro padati oziroma mora biti razlika med temperaturo pri tleh in v višinah dovolj velika. Za to običajno skrbi hladna fronta, k nam takrat začne v višinah dotekati hladnejši zrak, pri tleh pa zaradi močnega poletnega sonca ostane toplo.

Zelo pomemben pogoj za nastanek močnih nalivov je tudi spreminjanje smeri in hitrosti vetra z višino oziroma vetrovno striženje. Če je veter zelo šibak ali če se njegova smer in hitrost po višini ne spreminjata, se nevihtne celice hitro zadušijo in nalivi so kratkotrajni in ne zelo močni. Ob zadnjem poslabšanju je večino časa pri tleh pihal šibak vzhodni veter, v višinah pa razmeroma močan jugozahodnik. Na ta način so se padavine obnavljale, nevihte, ki so prinašale nalive, pa so bile dolgožive. Zaradi razmeroma močnega vetra v višinah so se padavine hitro pomikale čez Slovenijo in to je bila sreča v nesreči zadnjega deževja. Ob nekoliko šibkejšem vetru nad nami bi nalivi dlje časa vztrajali na enem območju in škoda bi lahko bila precej večja.

Najmočnejši nalivi v Sloveniji

Najmočnejši izmerjeni naliv v Sloveniji na uradni meteorološki postaji je bil zabeležen 19. maja 2009 na Lisci, takrat je v 10 minutah padlo kar 51 litrov dežja na kvadratni meter. Močno je deževalo tudi 21. avgusta leta 1988, ko je na postaji Kekec nad Novo Gorico v pol ure padlo 84 litrov padavin, v eni uri pa kar 141 litrov dežja na kvadratni meter. Zanimovo je istega leta le dobra dva tedna prej izjemno močan naliv prizadel Bovec, tamkajšnja postaja od Arsa je v šestih urah namerila izjemnih 275 litrov dežja na kvadratni meter.