Zakaj nastane nevihta in kdaj se bo iz nevihte razvilo neurje?

Glavni pogoj za nastanek neviht je nestabilno ozračje, ki je posledica velike temperaturne razlike med nižjimi in višjimi plastmi ozračja. To se še posebej pogosto dogaja ob koncu pomladi in na začetku poletja, ko je sonce že visoko in močno segreva spodnje plasti ozračja, medtem ko se v višinah še zadržuje razmeroma hladen zrak. Nevihtna aktivnost se običajno močno okrepi v maju, doseže svoj vrh v juniju, nato pa počasi usahne.

Ko je ozračje nestabilno, se toplejši zrak pri tleh, ki je lažji od okolice, zaradi vzgona začne dvigati v hladnejše višine. Nastane navzgor usmerjen tok zraka, ki mu pravimo vzgornik in v njem lahko hitrost dosega tudi do 150 kilometrov na uro. Ob dvigu se zrak razteza in ohlaja, kar privede do kondenzacije in nastanka oblaka. V močno nestabilnem ozračju se bo dviganje nadaljevalo do višine 12 kilometrov, kjer se bo oblak razlezel v nakovalo.

Proces je poznan kot konvekcija, pri kateri ključno vlogo igra temperaturna razlika med nižjimi in višjimi plastmi ozračja. Ko je ta velika, je tudi ozračje bolj nestabilno in pričakujemo lahko burnejše vremensko dogajanje. V primeru, da temperatura z višino le počasi pada ali se celo zvišuje, govorimo o stabilnem ozračju in takrat neviht ne bo.

Poleg nestabilnosti ozračja je zelo pomemben dejavnik veter

Tudi v preteklih tednih je bilo ozračje pogosto nestabilno. Tako so bili zelo redki dnevi, ko nikjer po Sloveniji ni deževalo. Nevihte so bile lokalno kar močne, a so zaradi šibkih višinskih vetrov razmeroma hitro razpadle in niso prepotovale večjih razdalj. 

Povsem drugače je, ko v nestabilni zračni masi piha močan veter, ki po možnosti z višino še spreminja svojo smer in hitrost. Takrat se bodo nevihte povezovale v večje sisteme, tako imenovane linije, ki jih pogosto spremlja močan nevihtni piš. Na bližajoče se neurje z močnim vetrom opozarja podolgovat in nizek oblak, pod katerim se vleče padavinska zavesa. Če je ta zavesa zelenkaste barve, lahko pričakujemo točo. Drobna toča ali sodra, ki ne prinaša škode, se sicer lahko pojavi ob vsaki nevihti, precej redkeje pa so izpolnjeni pogoji za nastanek debele toče. 

Najdebelejša toča nastaja v t. i. superceličnih nevihtah. Te se od običajnih neviht ločijo po vrtečem se stebru zraka, t. i. mezociklonu, zaradi katerega se vsa nevihtna gmota začne vrteti. V središču supercelične nevihte se iz temne baze nevihtnega oblaka spusti oblačna gmota, ki opozarja, da je dviganje v oblaku še posebej izrazito in gre pričakovati močno nevihto. Če bi stali blizu te gmote, bi čutili, kako v smer nevihte piha topel in vlažen veter, ki ohranja nevihto pri življenju. Na tem mestu se lahko razvije tudi lijakast oblak, ki nakazuje na možnost nastanka tornada. Takšni kratkotrajni zračni vrtinci so tudi pri nas razmeroma pogosti, saj ob močnih nevihtah nastanejo večkrat letno, a ker se ne dotaknejo tal, ne moremo govoriti o pravih tornadih. 

Za oceno nestabilnosti ozračja ter s tem možnosti nastanka ploh in neviht vremenski prognostiki uporabljamo angleško kratico CAPE, ki označuje razpoložljivo konvektivno potencialno energijo ali, poenostavljeno povedano, predstavlja zalogo energije nevihtnega oblaka. Vsaka vrednost CAPE, ki je večja od nič, kaže na nestabilno ozračje ter s tem možnost nastanka ploh in neviht. Za razvoj močnejših neviht z nekoliko debelejšo točo, ki bi že lahko povzročila škodo na poljščinah, zadošča okoli 1000 joulov energije na kilogram zraka. Neurje, ki je 8. junija pred tremi leti divjalo v Črnomlju in prineslo več kot desetcentimetrsko točo, pa je imelo na voljo več kot 3000 joulov energije na kilogram zraka.

Napoved neviht je sicer zelo nehvaležno delo, saj pogosto manj kot stopinja odloči, ali bo nad nekim območjem divjalo neurje ali še naprej sijalo sonce. Prav tako je za plohe in nevihte značilna velika časovna in prostorska spremenljivost, zato so razmere iz kraja v kraj lahko zelo različne. V vremenskih napovedih zato podajamo le verjetnost, da se bo nevihta razvila. Opredelimo lahko območje, na katerem so nevihte bolj verjetne, žal pa ne moremo napovedati točne lokacije njenega nastanka.