Zakaj nastajajo nevihte in kdaj se nevihta razvije v neurje?

Prvi pogoj za nastanek neviht je nestabilno ozračje. O njem govorimo, ko se med nižjimi in višjimi legami ustvari velika temperaturna razlika, ki je lahko kombinacija dnevnega segrevanja pri tleh in dotoka nekoliko hladnejšega zraka v višine. Takrat toplejši zrak postane lažji od okolice in se zaradi vzgona začne dvigati v hladnejše višine. Takemu navzgor usmerjenemu toku zraka pravimo vzgornik. V primeru, da je vlage v zraku veliko, pride do nastanka nevihtnega oblaka, posledično pa tudi do nastanka padavin.  

Večja kot je temperaturna razlika med nižjimi in višjimi sloji ozračja, izrazitejše je dviganje zraka in bolj močne pojave lahko pričakujemo, torej silovitejše nalive, močnejši veter in debelejšo točo. V močno nestabilnem ozračju se bo dviganje nadaljevalo do višine 12 kilometrov, kjer se bo nevihtni oblak razlezel v nakovalo. Bliskanje je iz tako visokih oblakov ponoči vidno celo več kot sto kilometrov stran od same nevihte.  

Pomemben dejavnik pri nastanku neviht je tudi veter. V primeru brezvetrja bodo nevihte le kratkotrajne in bodo zajele manjša območja, saj bodo padavine, ki bodo padale proti tlom, zrak v vzgorniku ohladile in s tem prekinile dotok toplega in vlažnega zraka v nevihtni oblak. Celoten proces takšne običajne nevihte, ki ji pravimo enocelična nevihta, traja približno eno uro in ne povzroča večje škode.

Če pa nad nekim območjem piha veter, katerega smer in hitrost se z višino spreminjata, obstaja možnost, da se območji vzgornika in dolnika v nevihtnem oblaku ne bosta prekrivali. Takrat se bodo nevihte povezovale v večje sisteme, kar pripomore k bolj burnemu dogajanju. Najbolj dolgožive so običajno t. i. supercelične nevihte, ki se od ostalih neviht ločijo po mezociklonu, zaradi katerega se nevihtni oblaki začnejo vrteti. Tako nastale nevihte lahko prepotujejo velike razdalje, povzročajo pa silovite vetrove, močan dež in debelo točo.

Največjo škodo pri nas je v letošnjem poletju povzročilo neurje, ki se je 29. julija razbesnelo nad osrednjo Slovenijo. Toča je tega dne marsikje presegla debelino pet centimetrov, na območju Domžal pa so posamezna ledena zrna presegla premer celo deset centimetrov, kar je največ letos v Evropi.  

Iz supercelične nevihte, kakršna je bila tudi ta v Domžalah, se lahko v nekaterih primerih razvije celo tornado. Ta pri nas zaradi razgibanega površja sicer ni ravno pogost, kljub temu pa je bilo tudi v naših krajih že zabeleženih nekaj dogodkov, ko je vrtinčasti veter na svoji poti podiral drevje, električno napeljavo, celo gospodarska poslopja in odnašal strehe hiš. Eden obsežnejših je bil tornado, ki je 23. avgusta 1986 svojo uničujočo pot začrtal od Novega Sveta pri Hotedršici do južnih obronkov Ljubljanskega barja, kjer je nato na območju Tomišlja oslabel.

Je letošnje poletje bolj nevihtno, kot so bila pretekla poletja?

Uradni podatki kažejo, da se letošnje poletje, kljub morda drugačnemu občutku, uvršča med nevihtno bolj skromne v primerjavi z dolgoletnim povprečjem med leti 1981 in 2010. Običajno poletje je bilo v tem obdobju sicer bolj nevihtno kot vroče, saj je bil v povprečju nevihtni vsak tretji, vroč (s temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija) pa le vsak sedmi dan. Letos je slika nekoliko obrnjena. Od 1. junija do vključno 15. avgusta smo v Ljubljani imeli 12 nevihtnih dni (kar je za skoraj polovico manj od dolgoletnega povprečja), medtem ko je bilo vročih dni 20 (štiri več kot običajno).