Zakaj nas je tako prevetrilo in kdaj so bili sunki vetra še močnejši?

Poletne nevihte nastanejo, ko se močno segret zrak s celine sreča s hladnim, torej ko je ozračje nestabilno. Ob tem se zaradi visoke spremembe v zračnem tlaku pojavijo veter in padavine, ki se nato po t. i. nevihtni fronti pomikajo po celini, dokler se zračni pritisk znova ne izenači oz. stabilizira in fronte izgubijo svojo moč. 

Hladna fronta, katere neurje je zajelo tudi Slovenijo, se je včeraj začela na francoskem otoku Korzika, kjer je zaradi udara zelo vročega poletnega zraka z mrzlim nastal ciklon. Bolj vroč kot je zrak, večjo moč ima nevihta, tako je tudi bolj intenzivna. S sredozemskega otoka so poročali, da je veter dosegel 224 km/h, spremljalo ga je tudi močno deževje. Zaradi ujme je tam umrlo pet oseb, več deset jih je bilo poškodovanih. A današnje vremensko dogajanje naj bi bilo le t. i. predfronta, ki napoveduje jutrišnje dogajanje.

Nevihta z močnimi sunki vetra se je nato po nevihtni liniji pomaknila proti osrednji Evropi, razdejala Toskano, kjer je veter divjal s 140 km/h, ter se nad Slovenijo počasi začela umirjati. A kljub temu so močni sunki vetra tudi pri nas dosegali za ta del države neobičajne hitrosti in padel je tudi rekord, v Ljubljani so izmerili sunek s 102 km/h, pri Trojanah pa 109 km/h. Najhuje je pihalo na Kredarici, s 113 km/h. Piš vetra je povzročil tudi veliko škode. 

Naš hišni vremenar Robert Erjavec napoveduje, da nas bo glavna fronta prešla jutri dopoldan, a pred tem lahko nastane še kakšna izrazitejša nevihtna linija. Hišni prognostik Rok Nosan pa pravi, da lahko močan veter spet pričakujemo predvsem jutri zjutraj in dopoldan, tudi ob slovenski in hrvaški obali.

Oba sta tudi opozorila, da so nevihte in neurja vse bolj intenzivni, kot razlog pa navajata segrevanje ozračja, ki, kot že rečeno, nevihti omogoči več energije. Izrazitejši so le na trenutke, sta tudi poudarila, ne trajajo dolgo in se pojavijo na manjšem območju, lokalno. 

Taki sunki redki, kdaj je bilo na območju Slovenije najhuje?

Veter, ki odkriva strehe in lomi drevesa, ob poletnih nevihtah na našem območju nastane le izjemoma, pravijo na Arsu. Poletni nevihtni veter lahko prizadene katerikoli del države, a poleg njega v Sloveniji poznamo še dve vrsti močnih vetrov: burjo in severni fen, ki je značilen za vznožje Karavank, Logarsko dolino in dolino Save Bohinjke in Dolinke. Po informacijah Arsa iz leta 2021 je fen najhuje zapihal leta 1984, ko je povzročil nemalo škode. 

Škodo so v 80-ih popisovali tudi takratni dnevni časopisi. "Davi okrog 7. ure je začel nenadno pihati od Stola močan sever, ki se je kmalu sprevrgel v silen orkan. Kako silen je bil, nam kaže dejstvo, da je med Žirovnico in Lescami prevrnil kakšnih 15 kozolcev, polomil vrsto dreves, med njimi celo takšna z debelimi debli, in da je z neke hiše v Žirovnici odnesel streho. Seveda je tudi odnašal opeke s streh, tako da si ljudje niso upali hoditi ob hišah," so poročali. Vremensko stanje je na Gorenjskem takrat vztrajalo tri dni, najvišjo hitrost pa je veter dosegel na jutro prvega in večer zadnjega dne na Krvavcu, kjer je divjal s 216 km/h ali s 60 m/s. V dolini meritev niso opravili.

"Nastala je ogromna škoda, z nekaterih hiš je odnašalo kompletna ostrešja, podiralo nekaj dimnikov, redka je bila hiša, da ne bi razkrilo opeke tudi prek 1000 komadov. Podrlo oz. polomilo je tudi več betonskih ter lesenih kozolcev. Četrtino televizijskih anten je zvilo ali odlomilo. Ogromno je polomljenega v gozdovih. V vasi je polomilo orehe in večje okrasne borovce," so še popisovali škodo. 

Nad hitrostjo 60 m/s naj bi pihalo tudi 4. februarja 1969 na Nanosu, ko je podrlo televizijski stolp. V tornadu 23. avgusta 1986 na Ljubljanskem barju naj bi veter glede na škodo prav tako dosegel vsaj 60 m/s. Na Kredarici pod Triglavom so rekorden sunek vetra izmerili leta 2015, ko je zapihalo s hitrostjo 221 km/h.

Pozimi leta 2017 pa nas je po podatkih Arsa prevetril zelo močan jugozahodnik. Pihal je dva dni, med 10. in 12. decembrom. Takrat sta se v zraku nad Slovenijo zmešala zelo hladen zrak, zaradi katerega je bilo v določenih krajih mogoče izmeriti –15 stopinj Celzija, in zelo topel afriški zrak, ki je ozračje do 12. decembra zjutraj segrelo na 18 stopinj Celzija, kar je značilna jutranja temperatura v juliju. Povprečna jutranja decembrska temperatura je po Arsovih meritvah tri stopinje Celzija. 

Najmočnejši sunki vetra so takrat dosegali do 40 m/s (144 km/h) v Bovcu, 41 m/s (147 km/h) v Ratitovcu nad Železniki in 37,2 m/s (133 km/h) na Uršlji gori.