Zakaj letos neurja nastajajo predvsem na severu in vzhodu Slovenije?

Za nevihte je značilno, da nastajajo ob močnem dviganju toplega in vlažnega zraka, kar lahko poteka na več načinov. Dviganje je zelo izrazito ob frontah, ko pride do trka tople in hladne zračne mase. Takrat se lahko sprostijo ogromne količine energije, ki privedejo do nastanka krajevnih neurij z močnimi sunki vetra, nalivi in točo.

Letos neurja nastajajo predvsem na severu in vzhodu Slovenije. V zadnjih tednih je namreč k nam od juga pogosto dotekal zelo topel zrak, občasno pa se je čez nižje predele vzhodnih Alp spustil tudi nekoliko hladnejši zrak, ki je ob kombinaciji z močnim soncem povzročil nastanek nevihtnih oblakov.

K silovitosti neurij poleg velike nestabilnosti ozračja pripomorejo tudi drugi dejavniki, zelo pomemben je veter. Najmočnejše nevihte nastajajo, ko veter z višino spreminja svojo smer in hitrost. Takrat se bodo nevihte povezovale v večje sisteme, tako imenovane linije, ki jih pogosto spremlja močan nevihtni piš. Na bližajoče se neurje z močnim vetrom opozarja podolgovat in nizek oblak, pod katerim se vleče padavinska zavesa. Če je ta zavesa zelenkaste barve, lahko pričakujemo točo.

Včeraj se je v višinah krepil zahodni veter, po nižinah pa se je veter popoldne obračal na vzhodno smer, kar je ob kombinaciji z zelo toplo in vlažno zračno maso predstavljalo idealne pogoje za nastanek silovitih neurij.

Po celodnevnem pregrevanju ozračja so se tako v četrtek pozno popoldne razvile številne nevihte z nalivi, močnim vetrom in točo, ki je bila ponekod na Koroškem, v Spodnji Savinjski dolini in na Celjskem debela kot teniška žogica. Zaradi spreminjanja vetra z višino je prišlo do nastanka večjega nevihtnega sistema.

Ta se je zvečer čez Zasavje pomaknil nad Dolenjsko in Posavje, kjer so največ škode povzročili siloviti nalivi, ki so ceste, polja in travnike spremenili v deroče potoke, ko je voda odtekla, pa so ostali ogromni nanosi toče.

Čeprav enega ekstremnega dogodka ne moremo neposredno pripisati globalnemu segrevanju, pa lahko rečemo, da ekstremni dogodki ravno zaradi podnebnih sprememb postajajo vse silovitejši. Le za eno stopinjo toplejši zrak lahko namreč sprejme za od pet do osem odstotkov več vodne pare, ki predstavlja dodatno energijo za vremenske procese.

Prav tako imamo zaradi podnebnih sprememb v zadnjih letih vse več t. i. stacionarnih situacij, ko določen tip vremena nad nami vztraja dalj časa. Ko se vreme vendarle spremeni, pa lahko nastopi drug ekstrem. V zadnjih desetletjih je namreč temperaturna razlika med ekvatorjem in polom vse manjša, saj se polarni predeli ogrevajo precej hitreje kot preostali svet. Na ta način oslabijo tudi vetrovi, ki razmejujejo vroče in mrzle zračne mase, kar ima za posledico, da določeni vremenski vzorci nad nami vztrajajo dalj časa.

Tudi zaradi tega se nam zdi, da so meje med letnimi časi vse bolj zabrisane, prehodi iz toplega v hladno obdobje in obratno pa vse bolj nagli. Tako ni nič nenavadnega, če nas po razmeroma topli zimi v pomladnih mesecih spremlja hladno in mokro vreme. Temu vse pogosteje sledi hiter prehod v poletje in skoraj čez noč smo prisiljeni zamenjati toplo zimsko garderobo z lahkotnejšimi oblačili.

Letos je poletje v primerjavi s preteklimi leti še posebej pohitelo, saj nas je obiskalo že v prvi polovici maja. Tako smo imeli v preteklem mesecu kar tri tedne zelo toplega vremena s temperaturami, ki so bile še pred dobrimi 20 leti bolj običajne za sredino poletja kot pa za zadnji mesec meteorološke pomladi. Na ravni Slovenije smo v letošnjem maju beležili kar osem dni, ko se je v najtoplejših krajih živo srebro dvignilo nad 30 stopinj Celzija, kar je pravo nasprotje zadnjim trem majem, ko ni bilo niti enega takega dneva.

Kljub izraziti ohladitvi, ki smo je bili deležni ob koncu meseca, se je letošnji maj uvrstil med najtoplejše v zgodovini meritev. V Ljubljani je bil po podatkih Arsa s povprečno temperaturo 18,1 stopinje Celzija drugi najtoplejši do zdaj. Prav takšen je bil letošnji maj tudi na Primorskem, medtem ko se je v preostalem delu Slovenije zavihtel na tretje ali četrto mesto.

Po občutni ohladitvi k nam v zadnjih dneh spet doteka občutno toplejši zrak. Čeprav je najhujša vročina zaobšla naše kraje, so popoldanske temperature precej nad povprečjem za začetek junija, ki se v večjem delu Slovenije giblje okoli 23 stopinj Celzija. Višje temperature pomenijo, da je na voljo več energije, posledično pa so lahko tudi nevihte močnejše.

Po drugi strani pa nekatera območja, ki so se jih nalivi v preteklih tednih izognili, že pesti suša, stanje pa še dodatno poslabšuje veter, ki stopnjuje izsušenost površinskega sloja tal. Najslabše razmere trenutno vladajo na Primorskem, kjer se poleg kmetijske suše soočajo tudi z zelo nizko gladino podzemnih voda. V najbolj suhih krajih je namreč v zadnjem mesecu padlo kar trikrat manj padavin, kot so jih včeraj nekatera območja na vzhodu Slovenije dobila v le nekaj urah.

Spomladi in poleti so nevihte pogostejše nad kopnim, jeseni pa se glavno dogajanje preseli nad morje, ki v primerjavi s celino dalj časa ohranja visoko temperaturo. Za razliko od poletnih neviht, ki nastajajo predvsem podnevi, so jesenske nevihte pogostejše ponoči.

Kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh?

Pred nami je sončen in vroč konec tedna. V večjem delu Slovenije bo najbolj vroča sobota, ko bodo temperature v večjem delu Slovenije presegle 30 stopinj, v najtoplejših krajih na jugovzhodu se bo lahko ogrelo tudi do 33 ali celo 34 stopinj Celzija. Možnost za nastanek neviht bo vse do nedeljskega večera razmeroma majhna, nekoliko večja bo le nad goratimi predeli severne Slovenije.

Kljub prevladujočemu sončnemu vremenu vidljivost v prihodnjih dneh ne bo najboljša, saj nas bo skupaj z afriško zračno maso doseglo tudi nekaj puščavskega peska. Njegove koncentracije bodo največje v nedeljo, ko bo nebo marsikje bolj mlečno rjave kot modre barve.

V prvi polovici prihodnjega tedna bo vreme spet bolj spremenljivo, saj se bo v našo bližino pomaknilo višinsko jedro hladnega zraka. Plohe in nevihte bodo pogostejše in se bodo lahko pojavljale tudi v dopoldanskem času. Posledično bodo tudi temperature nekoliko nižje. Ob popoldnevih lahko pričakujemo okoli 25 stopinj Celzija.