Visoko v stratosferi (okoli 20 kilometrov) se nahaja ozonski plašč, ki je nujen za življenje na Zemlji. Tukaj se večji del UV-sevanja absorbira, absorpcija pa ni popolna. Še posebej, če so zmanjšane koncentracije ozona in se del UV-sevanja prebije skozi. V primeru, da je nebo jasno, tudi oblačna koprena ni ovira, da nevarni žarki ne bi dosegli tal.
Poleg vremena je moč sevanja odvisna tudi od višine sonca in nadmorske višine. Vpliv sevanja na organizem merimo z UV-indeksom, ki se v naših krajih spreminja od 0 do 10. Indeks nam pove po kolikšnem času direktne izpostavljenosti brez zaščite dobimo sončne opekline. Posebno nevarne so vrednosti nad 6.
Jakost se čez dan zelo spreminja, veliko pa lahko naredimo, če se izognemo soncu sredi dneva. Jutro je recimo zelo primeren čas za nabiranje vitamina D. Po 9. uri sonce že pridobiva na moči. UV-indeks znaša 3, kar pomeni, da bi v eni uri že lahko dobili opekline. V naslednjih urah pa sevanje le še dodatno raste. Na primer ob 11. uri je indeks že 7, ob 12. uri 9, kar pomeni, da je čas, preden nas opeče trikrat krajši v primerjavi z jutranjim.
Najbolj nevarne ure so od 12h do 14h, ko nas lahko opeče že po 20 minutah ali manj, potem pa začne moč sevanja hitro upadati. Vsekakor pa je sončenje varnejše šele pozno popoldan - po 17. uri.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.