Zakaj je odstopila Zobec Hrastarjeva?

Informacijo o odstopu višje tožilke Branke Zobec Hrastar so potrdili na vrhovnem državnem tožilstvu, a podatkov o razlogih in natančnem dnevu odstopa nimajo, je dejala svetovalka za odnose z javnostjo vrhovnega državnega tožilstva Marjetka Raušl Lesjak. Od ponedeljka naprej bo oddelek tako vodila višja državna tožilka Dragica Kotnik.

Dnevnik sicer danes poroča, da naj bi Zobec Hrastarjeva po neuradnih informacijah odstopila v četrtek minuli teden, še naprej pa ostaja vodja preiskave Patrie. Po njihovih neuradnih informacijah naj bi bil razlog za odstop protestne narave, ker ni bila pripravljena sodelovati pri zlorabi preiskovalcev.

Trenja med Zobec Hrastarjevo in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar naj bi, kot poroča časnik, trajala že nekaj časa, čeprav sta obe to javno ves čas zanikali. Prav tako sta to zanikali pred enim letom, ko je zaokrožila neuradna informacija, da želi Zobec Hrastarjeva odstopiti kot vodja preiskave Patria in kot vodja specializiranega oddelka.

Specializirani oddelek pri vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga je vodila Zobec Hrastarjeva, je formalno zadolžen za preiskovanje kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. V oddelku je okoli osem preiskovalcev – tožilskih policistov, ki imajo policijska pooblastila, kar pomeni, da je tožilstvo s tem oddelkom pridobilo preiskovalne pristojnosti, ki jih imata sicer samo policija in varnostni organ obrambnega ministrstva, pojasnjujejo v časniku. Kot navajajo ob tem, tudi nekateri tožilski policisti že iščejo možnosti zaposlitve v drugih organih, kar pomeni, da oddelek lahko razpade. Prav tako kot Zobec Hrastarjeva pa je tudi Kotnikova, ki jo bo nasledila, članica skupine za pregon organiziranega kriminala.

Pravosodno ministrstvo sicer pripravlja spremembo tožilske zakonodaje, s katero bo temeljito redefiniralo način in obseg dela, ki ga bo imel specializirani oddelek tožilstva. Spremembe naj bi šle v smeri, da bi se tožilski policisti ukvarjali s preiskovanjem najhujših zlorab policijskih pooblastil in kršenjem človekovih pravic v policijskih postopkih, torej zadev, pri katerih je tudi evropsko sodišče za človekove pravice opozorilo, da jih policija sama ni sposobna nepristransko preiskati.