Toča ponoči je sicer bolj redek pojav, a so pogoji, kot so bili v ponedeljek čez dan in ponoči, omogočili nastanek tudi večje toče. Nad Alpami se je zadrževala izrazita hladna fronta in tam je bila temperatura več kot 15 stopinj nižja kot nekoliko južneje blizu morja. Ozračje je bilo še bolj nestabilno, z veliko vlage in močnimi vetrovi. Veliki nevihtni sistemi so tako dobili še več energije in so divjali od zahoda proti Sloveniji.
Za točo ni pomembna samo temperatura pri tleh, pač pa tudi spreminjanje temperature z višino in vetrovno striženje, torej spreminjanje smeri in hitrosti vetra. Prav zaradi močnega vzgornika so ledeni kristali v oblaku naredili več obhodov, ob nizki temperaturi so se debelili oziroma plastili, hkrati pa se je v takšni kombinaciji sprijelo več ledenih zrn in nastale so prave ledene gmote, ki so ob določeni teži padle iz oblaka.
In zakaj je letošnje poletje tako drugačno kot lani, ko je gorel Kras in nas je vseskozi spremljala suša?
Letos smo na meji med hladno in vročo zračno maso, z veliko vlage. Slednja je t. i. gorivo za nastanek ekstremnih pojavov. Za razliko je bila lani Slovenija pod vročo zračno maso.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.