Zakaj Dars odpušča direktorja področja vzdrževanja?

Dars je pričel postopek izredne odpovedi delovnega razmerja direktorju področja vzdrževanja Igorju Šebeniku, ki je bil na to mesto imenovan decembra 2016. Z Darsa so nam sprva sporočili zgolj, da "zadeve v tej fazi, vsaj za zdaj, ne bomo komentirali", kasneje pa dodali: "Zaradi uvedbe postopka izredne odpovedi delovnega razmerja je bila direktorju področja vzdrževanja izrečena prepoved opravljanja dela in vstopa v poslovne prostore družbe. Ukrep velja od včeraj do zaključka postopka."

Zagotovili so, da "pričeti postopek ni v ničemer povezan s področjem avtovleke, tudi ne z zadevo Gips d.o.o. ali s cestno-vremenskimi postajami."

Za odziv smo prosili tudi Igorja Šebenika. Sporočil nam je, da do zaključka postopka zadeve ne komentira. Na vprašanji, ali je v ozadju interesni boj za izvajalske storitve vzdrževanja na Darsu in ali je odpoved povezana z vzdrževanjem vremenskih postaj ob avtocestah oz. z razpisom za avtovleko, pa je odgovoril, da ne.

Boji med izvajalci za vzdrževalske posle na avtocestah

Ni skrivnost, da se med izvajalci, ki se borijo za posle pri enem največjih državnih podjetij, bijejo pravi boji za vzdrževalske pogodbe. Po zapletih glede vzdrževanja cestno-vremenskih postaj leta 2017, je področje vzdrževanja avtocest v zadnjem času znova postalo vroča tema, še posebej po tem, ko so se pojavila namigovanja o nezakonitem ravnanju podjetja Žonta, ki se je prijavilo na Darsov razpis za avtovleko. Zakaj so se torej na Darsu ravno zdaj odločili, da zamenjajo direktorja vzdrževanja?

Šebenik pred službo na Darsu direktor družinskega podjetja, ki je delalo z Darsom

Igor Šebenik je nekdanji član uprave podjetja Gradis skupina G, pred desetimi leti pa se je kot direktor zaposlil v družinskem podjetju Gips d.o.o., katerega 100-odstotna lastnica je njegova žena Irena Šebenik. V preteklih tednih smo v uredništvu preverjali povezave podjetja, ki se med drugim ukvarja z vrednotenjem nepremičnin, z Darsom, transparentnost poslovanja podjetja pa nam je z listinami dokazovala tudi Šebenikova.

Leta 2013 je Gips z Darsom na podlagi razpisa sklenil triletno pogodbo za vrednotenje nepremičnin za potrebe gradnje avtoceste Gruškovje–Draženci. Kot so nam potrdili na Darsu, je bila pogodbena vrednost posla 282.000 evrov, skupno pa so v letih 2013–2017 z Gipsom sklenili tri izvajalske pogodbe v višini dobrih 300.000 evrov.

Šebenik je z mesta direktorja Gipsa odstopil tri dni pred imenovanjem za direktorja področja vzdrževanja na Darsu, dve od treh pogodb pa sta podjetji sklenili še pred njegovim prihodom na Dars. Tudi za tretjo so ponudbo na razpis oddali še pred Šebenikovo zaposlitvijo.

KPK in Računsko sodišče: Ni najti nič nezakonitega

Glede poslovanja med podjetjema od leta 2017 smo se sicer obrnili na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in na Računsko sodišče. Iz KPK so nam pojasnili, da niso pristojni za podajanje mnenj glede zaposlenih na Darsu, ker omejitve poslovanja in nasprotje interesov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) veljajo "le za organe, pri katerih funkcionar opravlja funkcijo, kar posledično pomeni, da za javne zavode ter gospodarske družbe v lasti občine, kot tudi za družbe, s kapitalsko naložbo države (kamor sodi Dars, d.d.), ki funkcionarjev nimajo, določbe o omejitvah poslovanja ne veljajo. V vsakem primeru pa morajo navedeni pravni subjekti upoštevati določbe ZIntPK, gospodarske družbe pa določbe drugih področnih zakonov, ki se nanašajo na izogibanje okoliščinam nasprotja interesov."

Da v tem primeru ne gre za nič nezakonitega, so nam sporočili tudi na Računskem sodišču: "Za konkretni primer ni najti podlage v očitku kršitve določila nasprotja interesov (niti omejitve poslovanja), saj oseba ne predstavlja poslovodstva družbe."

Ob tem pa so opozorili: "Seveda pa mora gospodarska družba (toliko bolj, če je ta v večinski državni ali občinski lasti) poslovati na način, da ni dvomiti v pravilnost odločitve o prevzemanju obveznosti družbe. V primeru direktorja področja vzdrževanja, ki naj bi bil v preteklosti zaposlen v gospodarski družbi v 100-odstotnem deležu njegove žene, s katero naj bi poslovala družba Dars, se zato od družbe Dars pričakuje, da z notranjimi procesnimi pravili zagotavlja, da konkretna oseba ne sodeluje v postopkih naročanja cenitve nepremičnin."

Polovica cestno-vremenskih postaj ne deluje

Področje vzdrževanja na Darsu sicer pesti več odprtih in nepojasnjenih afer. Leta 2017 je Siol poročal, da so se pri delovanju cestno-vremenskih postaj, ki Darsu zagotavljajo podatke o stanju vremena in vozišča, pojavile hude težave. Težave naprav, katerih podatke Dars posreduje voznikom in jih uporablja pri pluženju ter posipavanju cest, naj bi bile posledica interesnega boja za njihovo vzdrževanje, notranja revizija pa naj bi razkrila, da so podjetja med drugim izstavljala račune, kljub temu da postaj niso vzdrževala.

Policija nam je potrdila, da so leta 2014 prejeli prijavo, ki se je nanašala na domnevne nepravilnosti v projektni dokumentaciji za vzdrževanje cestno-prometnih postaj. Po zaključenem predkazenskem postopku so leta 2017 spisali poročilo in obvestili pristojno tožilstvo. Na tožilstvu so potrdili, da je policija poslala ovadbo, ki pa so jo zavrgli "iz razloga, ker naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti".

Pred približno dvema mesecema pa smo prejeli informacije, da po dveh letih od izbruha afere, več kot polovica od 60 vremenskih postaj ne deluje, kar so nam potrdili tudi na Darsu.

Dars izbral ponudnika, ki se je na razpis prijavil s karamboliranimi in pogorelimi vozili

Maja je na Darsovo izbiro svojih izvajalcev znova padla senca dvoma. Na razpisu za avtovleko in vleko tovornjakov se je namreč prijavilo podjetje Žonta, ki naj bi ponaredilo dokumentacijo, v njej pa navedlo celo karambolirana in pogorela vozila.

Z Darsa so takrat sporočili, da s podjetjem Žonta pogodbe niso prekinili, da pa bodo, v kolikor policija ugotovi kakšne nepravilnosti, ustrezno ukrepali.