Zakaj Cukjati ni prekinil Györeka?

Včeraj je marsikoga neprijetno presenetil govor poslanca SNS Mirana Györeka, ki je predstavil svoje stališče glede interpelacije zoper notranjo ministrico Katarino Kresal. Omenjeni je dejal, da "te ministrice ne moremo primerjati z obrambno ministrico Ljubico Jelušič in ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs".

"To so dame, gospe, matere, žene, prijetne ženske za sodelovanje. Moje mnenje je, da ta ministrica tega nima,“ je dejal Györek. Ker je požel val negodovanja v dvorani, je razložil, da ne želi biti žaljiv. "V mojih očeh je to njen karakter. Bom tudi jaz kazensko preganjan, ko ocenim nekoga, kakšen je v mojih očeh? In ne le v mojih! V očeh marsikaterega poslanca! In verjamem, da tudi koalicijskih. Le da si tega ne upajo povedati,“ je razložil poslanec in dodal, da ima pravico primerjati ministrico z drugimi ministricami, ker je med njimi, tako meni Györek, velika razlika.

Cukjati: Žaljivost Györeka ni bistveno odstopala od žaljivosti drugih poslancev

Zanimalo nas je, zakaj predsedujoči France Cukjati ni opozoril ali celo prekinil poslanca med njegovim govorom. Podpredsednik DZ Cukjati je v pisnem odgovoru za 24ur.com zapisal, da "v času vodenja seje ni ocenil, da bi žaljivost besed gospoda Györeka bistveno odstopala od žaljivosti mnogih drugih poslancev in celo ne od žaljivosti nekaterih besed gospe ministrice in da bi bil v tistem trenutku potreben poseben odziv predsedujočega, ki ga ne predvideva niti Poslovnik DZ“.

Poslanci nimajo niti etičnega kodeksa?!

V nadaljevanju je zapisal, da poslovnik predvideva le odvzem besede poslancu, ki pa med razlogi ne predvideva žaljivega govora. "Zato so se doslej že trije predsedniki Državnega zbora zavzemali, da bi Državni zbor sprejel ustrezno dopolnitev poslovnika ali pa kodeks etike poslancev, ki bi predvidel ravnanje predsedujočega tudi v takih primerih,“ je še dodal Cukjati.

Gantar: Takšne razprave ne bi smeli dopustiti

Predsednik DZ Pavle Gantar pa je bil precej bolj kritičen. Za 24ur.com je dejal, da seje tedaj sicer ni vodil, si pa je izjavo poslanca Györeka naknadno ogledal. "Prepričan sem, da takšne razprave ne bi smeli dopustiti, ker je bila ta razprava značilno usmerjena na osebnost oziroma značaj ministrice, torej ad personam, in zato nesprejemljiva,“ je razložil Gantar.

Spomnimo, da je bil Györek v središču pozornosti že 3. marca letos, ko je potekala žolčna razprava o novem družinskem zakoniku. Takrat je za istospolno usmerjene moške uporabil nekaj izrazov – "peder, toplovodar in dvomotorec" ter bil za to opozorjen s strani predsednika DZ Gantarja.

Je poslancem torej dovoljeno žaliti in uporabljati sovražni govor?

Ali to pomeni, da naši poslanci lahko govorijo kar koli se jim zahoče, pri tem pa jim ni treba skrbeti za sankcije? Zakon o poslancih in 83. člen ustave namreč pravita, da poslanec ni kazensko odgovoren za svoje mnenje. Ta ista ustava pa tudi pravi, da smo pred zakonom vsi enaki. Prav tako, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Ali za poslance velja le 83. člen ustave?

In seveda drži tudi, da ustava zagotavlja posameznikom pravico do svobodnega izražanja. 39. člen namreč pravi: "Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon“.

Državljani pa moramo poznati tudi svoje dolžnosti in ne le pravice. In sicer: vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, zagotovljena pa je tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.