Zakaj Boru niso še enkrat izmerili ravni amoniaka?

V nadaljevanju sojenja mariborskima pediatroma Zlatki Kanič in Robertu Pogorevcu, obtoženima povzročitve smrti iz malomarnosti, je pričal drugi sodni izvedenec Berthold Koletzko. Kot njegov predhodnik Thomas Nicolai dan prej je menil, da bi usodne noči marca 2008, ko je bil Bor Nekrep v Kliničnem centru Maribor, morali opraviti še kakšno preiskavo.

Vodja oddelka za presnovne bolezni na pediatrični kliniki v Münchnu je tako kot Nicolai ocenil, da je bil diagnostični postopek od sprejema Bora Nekrepa v mariborskem kliničnem centru 12. marca 2008 pozno popoldne do določitve višine amoniaka opolnoči "ustrezen in pravilen", bi pa pričakoval drugačno ravnanje ponoči. Medtem ko Kaničeva ni odredila nadaljnjih preiskav, Koletzko in Nicolai menita, da bi bilo treba okoli 3. ure narediti še vsaj eno meritev.

"Ravnanje ponoči ni bilo optimalno, saj bi bila zaželena vnovična preveritev ravni amoniaka in razmišljanje v smeri nižanja le-tega," je dejal. Glede na zgodovino in stanje otroka bi bilo po mnenju izvedenca mogoče sklepati na Reyev sindrom, kjer bi dovajanje glukoze, potrebne za nižanje amoniaka, lahko bilo problematično, a iz predložene dokumentacije ni mogel izrecno potrditi, da se je to res zgodilo. Iz lastnih izkušenj je povedal, da zdravniki vedno ne napišejo vsega, o čemer razmišljajo.

Ob sumu na Reyev sindrom so bili ukrepi ponoči primerni in razumljivi, če upoštevamo pridobljene podatke, je ocenil. Poudaril je, da je bila izmerjena stopnja amoniaka opolnoči zelo visoka in s tem zelo toksična, zato se s kontrolo ne bi smelo čakati do jutra. "Prej ko bi se amoniak začelo zbijati, prej bi lahko računali na izboljšanje otrokovega stanja," je ocenil. Na vprašanje, ali bi Bor lahko preživel, pa ni želel odgovoriti. "Tu je šlo za zelo težek primer in nihče ne more napovedati, ali bi se z drugačnim ravnanjem njegovo stanje izboljšalo," je povedal in dodal, da so tudi na njegovi kliniki imeli smrtne primere.

Po njegovih besedah je bil Bor še posebej redek primer, saj se prirojena presnovna motnja ponavadi pokaže že pri novorojenčkih. Pri ostalih jo sproži kakšen infekt, kar se je zgodilo tudi v tem primeru, vendar pa je pri Boru bilo nenavadno tudi, da je brez težav prebolel že druge bolezni. "Pogostost tega obolenja je le 1:80.000. Borova oblika pa je še redkejša, nekje en primer na milijon."

Kritiziral tudi ljubljanski klinični center

Za razliko od Nicolaija je Koletzko med šesturnim zasliševanjem na Okrožnem sodišču v Mariboru kritiziral ukrepe v ljubljanskem kliničnem centru, kamor so Bora prepeljali naslednji dan. Med drugim bi od tamkajšnje strokovnjakinje za presnovne bolezni pričakoval natančnejša navodila za mariborske zdravnike, prav tako bi se sam v Borovem primeru odločil za bolj omejeno dovajanje tekočine. Slednja naj bi bila eden od ključnih dejavnikov za napredovanje možganskega endema, zaradi katerega je 12-letni Bor po osmih dneh v Ljubljani umrl.