'Zakaj bi kmet dajal še 50, 100 evrov za promocijo?'

Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov spreminja financiranje promocije slovenskih živil. Vanj so zajeti sektorji mleka, mesa, sadja, zelenjave, žita, vina, oljk in medu, vsak se bo sam odločil, ali bo plačeval prispevek in izvajal promocijo z znakom "Izbrana kakovost - Slovenija". Prispevek bo neodvisen od uporabe znaka.

Najdlje v procesu je sektor mleko, za katerega bo prispevek 25 centov na 1000 litrov mleka za posameznega pridelovalca in predelovalca. Prispevek, ki se plačuje tudi od izvoženega mleka, bodo pobirale mlekarne, vsak kmet ga bo plačal pri obračunu mleka in bo odštet od plačila za surovo mleko. Mlekarna bo prispevka kmeta in mlekarne izplačala v proračun.

V Gospodarskem interesnem združenju mlekarstva Slovenije so prepričani, da je izvajanje zakona prednost tako za slovenske pridelovalce in predelovalce mleka kot tudi za potrošnike, ki bodo lažje prepoznali kakovostne v Sloveniji pridelane in predelane mlečne proizvode. V Ljubljanskih mlekarnah se zavedajo, da ima vsaka promocija določen vpliv na prodajo in poveča zavedanje potrošnikov; tokrat o prednostih domače proizvodnje. Prepričani so, da se bo z označevanjem povečalo zaupanje potrošnikov v slovenske izdelke.

Po mnenju Darje Teržan iz Mlekarne Celeia je znak edinstvena priložnost, da lahko proizvajalci pri domačem potrošniku dosežejo še večjo kredibilnost. "Iz mlekarske industrije nas je približno 4800 proizvajalcev vključenih v projekt, kar pomeni, da stroški certificiranja znašajo do 40 do 70 evrov na kmetijo letno," je dejala lani ob predstavitvi znaka. Dodala je, da bo nalepka na licu proizvoda, kar za proizvajalce pomeni tudi menjavo dizajna embalaže.

Mlekarskemu sektorju bo predvidoma sledil mesni, kjer pa še ni določena višina prispevka. Načrtovano je, da bodo denar pobirale klavnice, plačal ga bo vsak, ki oddaja meso v promet. Direktor Farm Ihan Marko Višnar se strinja, "če bo denar korektno zbran in učinkovito porabljen. Problem pa je, če bo promocija medla in okorna zaradi ovir, ki lahko nastanejo pri razpisih in izvajanju javnih naročil". Po njegovem mnenju lahko s smotrno promocijo zadržijo sedanje zaupanje potrošnikov v hrano slovenskega porekla, ki je še vedno tradicionalno pridelana in visoko kakovostna. "Če pa bo promocija počasna ali odtujena, pa bo prispevek zagotovo stran vržen denar," je prepričan.

V Perutnini Ptuj se strinjajo s plačevanjem prispevka. ''Pa ne zgolj, ker je takšna zakonska zaveza, ampak tudi zato, ker je model, ki je mnoge evropske države pripeljal do visoke prepoznavnosti v segmentu pripravljavcev hrane, zagotovil dodano vrednost pridelovalcem in živilski industriji in razvil ponudbo, ki je zanimiva in koristna za potrošnike,'' je pojasnil predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser. Pričakuje, da bo denar porabljen za promocijo. Zaveda se, da se potrošnja hrane verjetno ne bo povečala, spremenilo pa se bo lahko razmerje med nakupnimi odločitvami v prid izbire hrane z manjšim ogljičnim odtisom. ''Povečala se bo zavest o pomenu zdrave in varne hrane, posredno pa se bo povečevala dodana vrednost našim živilom,'' je prepričan. Po njegovih pojasnilih bo zavezanec za tovrstna plačila delniška družba in njihovi rejci perutnine ne bodo plačevali prispevka.

Na kmetijskem ministrstvu upajo, da bodo mleku in mesu sledila zelenjava in sadje. V Presadu so proti plačevanju prispevka in se bojijo, da gre za še dodaten državni sklad, od katerega ne bo nobene koristi, obremenil pa bo slovenske pridelovalce in proizvajalce ter jih bo postavil v podrejen konkurenčni položaj v primerjavi s tujimi konkurenti. ''Vsaka dodatna dajatev zmanjšuje konkurenčno sposobnost podjetja. Težko verjamemo, da državni uradniki tega ne razumejo,'' so sporočili. Nikakor ne verjamejo v pozitiven vpliv na prodajo slovenskih proizvodov. V Darsadu, kjer imajo nasade jagod, jabolk, namizno grozdje in v zadnjem času tudi zelenjavo, niso seznanjeni z zakonom.

Predsednik GIZ Slovenska zelenjava Ivan Bučar je načeloma za promocijo in vseskozi se trudi dopovedati potrošnikom, da je uživanje lokalne hrane najbolj zdravo. Vendar pa se mu zdi ob tako majhni samooskrbi neumno delati promocijo za povečanje porabe zelenjave. ''Sprašujem se, zakaj naj ob tako majhni samooskrbi dam za promocijo, če ni naše zelenjave na trgovskih policah oziroma jo je zelo malo.'' Obenem dvomi, da bo znak dosegel želeni učinek. ''Zakaj bi kmet, ki na Štajerskem pridela dve toni bučk in kumar, ki jih komaj proda in pri taki nizki samooskrbi, dajal še 50, 100 evrov za promocijo, če nima nič od tega?'' Lastnik kmetije Majerič, kjer pridelujejo različno zelenjavo, Branko Majerič meni, da bi morali prispevek, če sploh, nujno pobirati glede na pridelek in ne po hektarju. Kdaj, če sploh bo sektor zelenjava začel izvajati promocijo po zakonu, še ni znano.

V sektorjih vino, med in oljk se zaenkrat ne bodo vključili v tovrstno promocijo. V vinarskem sektorju so se odločili, da ne bodo izvajali zakona, saj je po pojasnilih Bruna Gaberška iz Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije vino edino živilo z lastnim zakonom, ki že narekuje, kaj mora biti navedeno na steklenici. Tako je že pojasnjeno, da gre za slovensko vino, in so navedeni tudi drugi dodatni podatki. Opozoril je še, da alkohola ne smejo oglaševati, zato mu ni jasno, kako bi lahko navajali, da minister za zdravje opozarja, da prekomerno pitje alkohola škoduje, in hkrati promovirali višjo kakovost. Če pa bi bil prispevek, bi se verjetno obračunal po kilogramu grozdja. Plačati bi ga moral registrirani pridelovalec in bil bil okoli šest centov na kilogram grozdja.

Tudi med in ostali čebelji pridelki še ne bodo označeni z znakom. V Čebelarski zvezi Slovenije ugotavljajo, da je bil v preteklih letih že narejen ogromen napredek v promociji čebeljih pridelkov. Massimo Rojac iz Oliuma ni seznanjen s predvidenim prispevkom.