Danes obeležujemo svetovni dan hrane. Ministrstvo za zdravje ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta za letošnjo obeležitev izbrala geslo Ostanki hrane, zavržena priložnost, da bi poudarila pomen spreminjanja odnosa do zavržene hrane in zmanjševanja razlik v dostopnosti hrane. O tem je bilo že veliko povedanega in napisanega, žal pa se naš odnos do hrane še vedno ni bistveno spremenil.
Živimo v času, ko nakup hrane za marsikoga predstavlja veliko finančno bremene in je v naši neposredni okolici čedalje več ljudi, ki si ne morejo redno privoščiti dostojnega obroka. Hkrati pa so posode za smeti polne ostankov hrane. Gre za dve skrajnosti, ki jih je nujno potrebno uravnovesiti. Vsak od nas lahko prispeva, z ekonomičnostjo in pravim odnos do hrane, da hrana ni le stvar, temveč dragocena človekova dobrina.
V nerazvitem svetu huda lakota, v razvitem svetu pa hrana v smeteh
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) opozarja, da danes po svetu trpi zaradi lakote preko 805 milijonov ljudi, vsako leto pa zaradi podhranjenosti umre več kot 3 milijone otrok, kljub dejstvu, da na svetu pridelamo dovolj hrane za vse ljudi, ki pa je žal nepravično razporejena. Številka je še višja, če vključimo tudi tiste, ki trpijo sezonsko pomanjkanje hrane ali tiste, ki ne uživajo dovolj pestre, mešane prehrane, ki zadostuje vsem energijskim in hranilnim potrebam za zdrav razvoj in dnevne aktivnosti. Največ, torej več kot 70 odstotkov lačnih, živi v nerazvitih predelih Afrike, Azije, Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda.
Na drugi strani pa je največ zavržene hrane v razvitem svetu. Teh zavržkov ne bo mogoče rešiti brez globalnih sprememb v odnosu do odpadkov hrane in hrane nasploh, opozarjajo na NIJZ in navajajo, da je po podatkih Statističnega urada v Sloveniji leta 2011 nastalo za skoraj 168.000 ton odpadne hrane oziroma kar 82 kg odpadne hrane na vsakega prebivalca. Delež odpadkov hrane je bil v letu 2011 sicer za 14 odstotkov nižji v primerjavi z letom 2010, vendar je še vedno visok.
Komunalna podjetja skupaj za boljšo družbo
Tudi slovenska komunalna podjetja se zavedajo problematike zavržene hrane. Povprečni Slovenec namreč zavrže tretjino vse kupljene oziroma pripravljene hrane. To ni zgolj obremenjujoče za okolje, ampak tudi za naše denarnice, opozarjajo. Raziskava Evropske komisije je namreč pokazala, da v povprečnem evropskem gospodinjstvu na tak način vržemo stran 250 evrov letno. Zavržemo največ kruha, sadja in zelenjave. Najpogostejši razlogi pa so, ker kupimo preveč hitro pokvarljivih živil, ker kupujemo prevelike količine hrane, ker na mnoga živila pozabimo in jih čez čas neužitna najdemo v hladilniku ali zamrzovalni omari, ali pa, ker pripravljamo prevelike količine hrane.
Vsa slovenska komunalna podjetja bodo z ozaveščanjem glede pravilnega ravnanja s hrano začela v okviru pobude Skupaj za boljšo družbo, saj se občani večinoma ne zavedajo, kolikšne količine hrane zavržejo in kateri so razlogi za to.
Spodbujanje lastne pridelave hrane ter delitev viškov hrane ljudem v stiski
Hrana kot odpadek je zaskrbljujoče dejstvo, ker slovenska gospodinjstva porabijo največ svojih razpoložljivih denarnih sredstev ravno za hrano in pijačo. Posameznik lahko naredi veliko, a nujno je, da družba temeljito spremeni odnos do zavržene hrane, ki konča v smetnjakih, pa tudi do kmetijstva in hrane nasploh.
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo za letošnji svetovni dan hrane izpostavlja poseben pomen družinskih in malih kmetij. "Lastna pridelava hrane in možnost spremljanja pridelave in nakupa hrane v bližini doma lahko prispevata k pozitivni spremembi odnosa do hrane. Družbeni ukrepi v okoljih, kjer živimo, namreč najbolj opolnomočijo posameznika za spremembo vedenja," je opozorila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ.
Prav je, da države z različnimi sistemskimi ukrepi spodbujajo zmanjševanje problematike zavržene hrane, kjer je cilj najpogosteje usmerjen v razdeljevanje še kakovostnih živil tistim, ki hrane nimajo oziroma jo imajo premalo. "Na tak način se zmanjšujejo socialne neenakosti z vidika dostopnosti živil, ob tem pa lahko omogočajo ustreznejše prehranjevanje skupinam ljudi, ki živijo na družbenem robu," opozarjajo na NIJZ.
Tako je ministrstvo za kmetijstvo danes predstavilo novost, s katero so jabolka, ki slovenskim kmetovalcem ostajajo po uvedbi embarga zoper Rusijo zaradi spopadov v Ukrajini, odslej na voljo socialno ogroženim. Kot navajajo na ministrstvu, gre za izpad tretjine slovenskega izvoza kmetijskih proizvodov v Rusijo, in sicer raznih živil, slovenskega mleka in nekaterih mlečnih izdelkov (kislo mleko, jogurti ter siri), perutninskega mesa ter jabolk. Del te hrane tako ne bo romal v smeti, pač pa tam, kamor mora – lačnim.
Karitas: lani razdelili kar 3302 toni hrane
Danes se z revščino v Sloveniji soočajo tudi posamezniki in družine, ki si nikdar v življenju niso mislili, da bodo kdaj prestopili vrata humanitarne organizacije. Karitas v Sloveniji letno pomaga preko 125.502 osebam v stiski. Med njimi je več kot 22.000 družin z otroki. Vse več je družin, ki jim grozi deložacija, zaradi neplačevanja položnic in zadolženosti. Mnogi, ki sicer prejemajo minimalno plačo in niso upravičeni do socialnih transferjev, ne morejo preživeti svojih družin. K temu se pridružuje še preko 39.000 starejših, ki se preživljajo z zelo nizkimi pokojninami in največkrat osamljeni. Kljub temu, da živijo pod pragom revščine, običajno ne prosijo za pomoč. V preteklem letu so ljudem v stiski razdelilo 3.302 ton hrane. "S tem smo uspeli našim prejemnikom zagotoviti za 2-3 mesece osnovne živil. V letošnjem letu smo do meseca septembra razdelili preko 1.700 ton hrane, 600 ton iz blagovnih rezerv, 1100 ton pa smo zagotovili z dobrodelnimi akcijami, sredstvi FIHO ali s strani materialnih donacij podjetij trgovcev in proizvajalcev hrane. Slovenska karitas za ljudi v stiski v decembru 2014 pričakuje še del pomoči iz Sklada najbolj ogroženim osebam, v obliki osnovnih prehranskih izdelkov v skupni količini 1.006,95 ton. Tako upamo, da se bomo tudi letos uspeli približati lanskemu obsegu pomoči," sporočajo s Karitasa.
Otroci večinoma zavržejo najbolj zdrav del obroka – zelenjavo
Ugotovitve NIJZ glede prehranjevanja naših otrok v vrtcih in šolah razkrivajo, da otroci nimajo pravega odnosa do hrane in imajo nezdrave prehranske navade. Očitno starši še vedno ne dojamemo, kako pomembna sta sadje in zelenjava v kvalitetni prehrani. Spremljali so prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih in preverjali trend količine zavržene hrane, da bi ugotovili, katere skupine živil otroci najpogosteje zavračajo. Ugotovili so, da otroci v vrtcih in šolah najpogosteje zavračajo zelenjavo (71 odstotkov), kar je skladno z raziskavami, ki kažejo, da je zelenjava med najbolj nepriljubljenimi jedmi med otroki in odraslimi nasploh. Zato želijo na NIJZ spodbuditi vrtce in šole, naj z uporabo različnih pedagoških in zdravstveno-promocijskih pristopov vztrajajo pri njihovi ponudbi zelenjave, polnovrednih žit in mlečno-zelenjavnih namazov.
Hrana, ki ostane v šolski kuhinji, gre otrokom brez obrokov
Novi Zakon o šolski prehrani vzgojno-izobraževalnim zavodom omogoča, da viške hrane brezplačno odstopijo drugim šolarjem in humanitarnim organizacijam. Kot ugotavljajo na NIJZ, se v vzgojno-izobraževalnih zavodih viški hrane pogosto ponudijo otrokom v obliki brezplačne popoldanske malice. "Z vidika varovanja zdravja otrok in mladostnikov tovrstne pristope v zdravstvu pozdravljamo, saj so v času, ko se soočamo s posledicami globalno-ekonomske krize pomemben ukrep pri zagotavljanju prehrane te izredno občutljive skupine prebivalcev," je dodal Rok Poličnik z NIJZ.
S hrano ne ravnamo gospodarno
"Raziskave kažejo, da je za nakup hrane daleč najodgovornejši privlačen okus in videz, veliko pa prispeva tudi sodobno potrošništvo. Največ se tržijo zdravju nenaklonjeni izdelki, ki pogosto z vznemirljivimi sporočili še dodatno spodbujajo k nakupu. Prav tako so nakupovalne navade pomemben kazalec nizkega odnosa posameznikov in družbe do hrane, njene pridelave in kmetijstva," pravi Matej Gregorič z NIJZ, ki svetuje, da dnevno zaužijmo več hranilno bogatih manjših obrokov, ki jih količinsko uskladimo z obsegom telesne dejavnosti.
Ideja: vodite dnevnik odpadkov
Lahko vodimo dnevnik odpadkov in finančno ovrednotimo zavrženo hrano. Nakup hrane skrbno načrtujemo glede na obroke, ki jih bomo pripravili, in si ne ustvarjajmo prevelikih zalog hrane. Pred nakupom si pripravimo seznam, kaj dejansko potrebujemo. Pri izbiri živil ne bodimo pozorni le na rok uporabe in ceno, temveč tudi na energijsko vrednost in hranilno sestavo. Kupujmo pri lokalnih dobaviteljih sezonska živila, ki imajo praviloma višjo hranilno vrednost.
Morda nas bo finančni učinek, če ne že naš čut do družbene odgovornosti, prepričal, da spremenimo odnos do hrane.
Ekologi s projektom Volk sit, koza cela
V Društvu Ekologi brez meja so se zaradi velikih količin zavržene hrane odločili za projekt Volk sit, koza cela. Namreč, drugi največji delež (25 odstotkov) odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Zato menijo, da je čas, da se akciji pridružijo prav vsi Slovenci in Slovenke.
Kar tretjina vseh, ki so odgovorili na spletni anketo društva, je prepričana, da zavržejo mnogo preveč hrane, predvsem kruha, sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov. Abasadorka projekta Ana Žontar Kristanc pravi, da je, "kar se tiče hrane, res prava Gorenjka. Zdi se mi zelo pomembno, da porabim vse, kar kupim ali pridelam. Seveda, se mi velikokrat zgodi, da mi kakšna sestavina uide izpod nadzora, vendar tudi v takšnih primerih kulinarika ponuja nešteto rešitev. Ker se mi metanje hrane na odpad zdi res zadnja skrajnost, z največjim veseljem podpiram Društvo Ekologi brez meja, da število takšnih situacij, kar se le da, zmanjšamo.”
Tako bodo Ekologi brez meja od 3. novembra dalje vsem gospodinjstvom ponudili spletni dnevnik za spremljanje zavržene hrane. Do 14. novembra bodo sodelujoči z dnevnikom preverili trenutno stanje količin zavržkov v njihovem domu. 14. novembra pa bodo predstavljena orodja, za zmanjšanje količin zavržkov, med njimi bodo predloga jedilnika, nakupovalnega listka, navodila za pravilno shranjevanje živil in odlaganje zavržkov. Gospodinjstva bodo imela čas do 28. novembra, da orodja preizkusijo, ponovno izpolnijo dnevnik in preverijo, ali jim je uspelo zmanjšati količine zavržkov.
Še več o odnosu Slovencev do zavržene hrane na naslednji povezavi do prispevkov oddaje Epilog.
KOMENTARJI (184)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.