Kruh z maslom in medom, jabolko in mleko: Hvala za naš super zajtrk!

Danes obeležujemo dan slovenske hrane, v okviru katerega so 270.000 slovenskim otrokom v vrtcih in osnovnih šolah za zajtrk ponudili kruh z maslom in medom, jabolko in mleko. Ta letos poteka pod geslom Hvala za naš super zajtrk!. 

"S projektom se posebej osredotočamo na otroke, šolajočo se mladino, jih izobražujemo, obveščamo in ozaveščamo, pa tudi širšo javnost, o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalne oz. slovenske hrane, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo," so poudarili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Ob dnevu slovenske hrane smo se pri zajtrku pridružili otrokom v vrtcu Mavrica Šempeter in osnovni šoli Šempeter pri Gorici. Reportažo si lahko ogledate spodaj. 

Vse več ljudi zajtrkuje 

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže, da se veča delež odraslih, ki redno zajtrkujejo. Raziskava CINDI 2016, ki jo izvaja NIJZ, kaže da se je delež odraslih, ki redno zajtrkujejo, dvignil iz 58 odstotkov (leto 2001) na 62 odstotkov (leto 2016). Zmanjšal pa se je delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili, piše na spletni strani NIJZ.

Spodbudnejše rezultate kaže tudi zadnja raziskava o vedenju otrok in mladostnikov (HBSC, 2018), saj vse več otrok redno zajtrkuje, uživa sadje in zelenjavo ter popije vse manj sladkanih pijač. Z bolj redno telesno dejavnostjo pa se izboljšuje tudi situacija obvladovanja debelosti med otroci, kažejo podatki NIJZ.

Šabeder: Zajtrk tudi del terapije za težko bolne otroke

Že tradicionalno se otrokom v številnih vrtcih in šolah pri zajtrku pridružijo tudi nekateri slovenski politiki. Namesto pristojne ministrice Aleksandre Pivec, ki je zbolela, je danes skupaj z otroki v enoti Podlesek v središču najstarejšega slovenskega mesta zajtrkovala vodja njenega kabineta Andrejka Majhen. Obiskala jih je tudi županja Nuška Gajšek in nekateri lokalni pridelovalci in predelovalci hrane.

Predstavnica kmetijskega ministrstva je povedala, da so po vseh letih, odkar traja projekt, že zaznali trend, da se o prehranjevanju več pogovarjajo in da je že samo po sebi umevno, da otroci morajo zajtrkovati. Zagotovo pa je po njenem mnenju na tem področju še kar nekaj manevrskega prostora, zlasti med srednješolsko populacijo, v kateri marsikdo opušča redno prehranjevanje.

"Skozi aktivne ukrepe se na ministrstvu trudimo tudi za čim večjo nabavo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih, kjer ugotavljamo, da je včasih povpraševanje celo večje od trenutnih zmožnosti lokalnih pridelovalcev," je dejala Majhnova in spomnila, da so na voljo tudi sredstva in ukrepi, ki jih v ta namen zavodi lahko črpajo. Veliko je po njenem še možnosti zlasti pri izobraževanju tistih, ki so v njih zadolženi za naročanje hrane.

Zdravstveni minister Aleš Šabeder je medtem danes zjutraj obiskal najtežje bolne otroke na pediatrični kliniki v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru in z njimi pojedel zajtrk. Spomnil je, da je slovenski zajtrk pomemben del zdravega prehranjevanja in tudi del terapije za težko bolne otroke.

Ob tem na ministrstvu za zdravje opozarjajo na pomembnost uživanja zajtrka kot prvega obroka, ki da energijo za zagon tako telesne kot miselne aktivnosti. Predvsem pa je za bolnega otroka pomembno, da je v času bolezni primerno prehranjen in hidriran. "Z obeleževanjem tradicionalnega slovenskega zajtrka želimo krepiti dobro navado rednega zajtrkovanja doma, v vrtcih, šolah in drugod. Razvoj in ohranjanje zdravih navad gibanja in prehranjevanja je rdeča nit nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj&več gibaj," so še zapisali.

Pomen lokalno pridelane hrane 

18. novembra 2011 se je projekt prvič udejanjil s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolki na krožniku – vse domačega izvora. Na vrtce in osnovne šole je bilo tisti dan za zajtrk dostavljenih več kot 19.000 kilogramov kruha, 2600 kilogramov masla, 53. 600 litrov mleka, 3220 kilogramov medu in 32.000 kilogramov jabolk. V projekt je vključenih okoli 268.074 otrok, vzgojiteljev in učiteljev v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah (160.242 otrok v osnovnih šolah in 84.692 otrok v vrtcih). Projekt je potekal na 1535 lokacijah, in sicer na 828 osnovnih šolah in 707 vrtcih.

Cilj vsakoletnega tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga izvajajo na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, je poudariti pomen kakovostne lokalno pridelane in predelane hrane in posledično tudi skrb za okolje, spodbujanje kmetijstva in popularizacijo odgovornega sobivanja z naravo in njenimi plodovi. Ter nenazadnje opomniti na pomen čebele, ob tem opozarjajo na Čebelarski zvezi. 

Čebele spadajo med ene najpomembnejših opraševalcev, saj sodelujejo pri opraševanju različnih cvetočih rastlin ter posledično pri pridobivanju hrane. Od opraševanja s strani čebel je odvisnih več kot 80 odstotkov kulturnih rastlin, vsaka tretja žlica hrane, čebele pa oprašijo tudi večino sadnega drevja.