Zajc napoveduje: v prihodnjih tednih bo znano, kam s komunalnim blatom

Madžari so ugotovili, da je uvoz komunalnega blata iz bližnjih držav presegel vse meje, zato odpovedujejo pogodbe za zbiranje mulja. Slovenci smo ga k njim izvozili kar 87 odstotkov, zato je njihova odločitev, da ga nočejo več, postavila našo državo na trda tla. Čeprav so nam z Ministrstva za okolje in prostor pred dnevi zatrdili, da so rešitve začeli iskati nemudoma, pa je dejstvo, da so šele decembra poslali prošnje za sprejetje blata devetim slovenskim kompostarnam in šele prejšnji ponedeljek drugim evropskim državam. "Nekaj prostih kapacitet za predelavo odpadnega blata ima le ena sama kompostarna," je odgovor, ki so ga prejeli na MOP. Pojasnil, kako je z možnostmi v Evropi, pa za zdaj še niso dobili, so nam zatrdili.

Minister Simon Zajc je po neuspešnih pogovorih z Madžarsko, da bi Sloveniji zagotovila prehodno obdobje, v katerem bi še lahko vozila mulj, zagotovil, da ministrstvo pripravlja rešitve za ravnanje s komunalnim blatom doma. Dejal je, da bodo te znane v 14 dneh.

Minister se sicer strinja z Zbornico komunalnega gospodarstva, kjer menijo, da bi Slovenija morala na dolgi rok poskrbeti, da postane pri odstranjevanju blata samozadostna: "Torej, da vsaj za večino količin ne bo odvisna od drugih držav. Rešitev je predvsem v zagotovitvi termične obdelave v Sloveniji, kar pa lahko traja več let," je pojasnil direktor projektov Zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman. Minister je izjavil podobno: "Dokler ne bomo samozadostni, bomo ranljivi. Tudi zdaj gremo, kljub interventni situaciji, v trajno rešitev – postavitev sistema ravnanja s komunalnim blatom pri nas doma."

Iz Slovenije na Madžarsko blato iz komunalnih čistilnih naprav izvažata podjetji Surovina in Saubermacher Slovenija

Surovini se notifikacija neuradno izteče maja, medtem pa Saubermacherju zadnje dovoljenje poteče v drugi polovici februarja.

V Saubermacherju so pojasnili, da so v fazi pridobivanj novih dovoljenj, tako na Madžarskem kot tudi v drugih državah EU in zunaj nje. Omenjenih dovoljenj sicer še nimajo, zato ne želijo špekulirati o prihodnjem razvoju dogodkov.

"Vsekakor pa smo zaenkrat slednjega prenehali prevzemati pri strankah, kjer so potekle pogodbe, prav zaradi omenjene situacije se tudi nismo prijavili na nove razpise za odvoz komunalnega blata," so dodali. Pri strankah, kjer jim pogodbe za prevzem komunalnega blata še veljajo, pa sedaj prihaja do manjših zamud pri prevzemu in odvozu.

Več komunalnim podjetjem so se konec lanskega leta že iztekle pogodbe za prevzem komunalnega blata. Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc je med drugim izpostavil kranjsko, grosupeljsko in škofjeloško komunalo, ki so jim pogodbe potekle in na novih javnih razpisih niso dobile ponudnika. Te komunale morajo sedaj blato skladiščiti same.

V taki situaciji je tudi Komunalno podjetje Logatec. Pogodba za odvoz mulja jim je potekla zadnji dan decembra lani. Ker se na javni razpis ni prijavil noben izvajalec, so odvisno blato oziroma mulj začeli kopičiti najprej v bazenih čistilne naprave in v zgoščevalniku. Ker so te kapacitete omejene, so ponovno začeli z dehidracijo, ta teden pa s polnjenjem zabojnikov. Na voljo jih imajo pet. "Ocenjujemo, da lahko kopičimo odvišno blato v kontejnerjih zraven čistilne naprave ali na odlagališču od dva do tri tedne, nato bo nastal prostorski problem. V tem času moramo po hitrem postopku najti izvajalca, ki ima ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in možnost odvoza odvišnega blata v tujino, ali druge rešitve," nam je pojasnil direktor Komunalnega podjetja Logatec Boštjan Aver.

Aver si sicer prizadeva, da se jim bo v času, preden napolnijo zabojnike, uspelo dogovoriti z ostalimi komunalnimi podjetji, da poskušajo najti prevoznika preko skupnega javnega razpisa, pri čemer jim pomaga komunalna zbornica. "Bili smo v kontaktu in zbrali podatke že od okrog 25 komunalnih podjetij, ki imajo podobne težave kot mi," je zatrdil.

Zupanc je glede skupnega javnega naročila povedal, da se mu je pridružilo že 35 upravljalcev čistilih naprav. "Želimo biti pripravljeni, da se lahko takoj odzovemo, v kolikor bi se pojavil nekdo, ki bi bil pripravljen sprejeti slovensko blato," je pojasnil. Objekti za energetsko obdelavo blata v tujini bodo namreč za tak razpis zainteresirani le, če bo zanje zanimiva skupna količina, torej nekaj 10.000 ton. To pa lahko v Sloveniji zagotovi le več komunal skupaj.

Sicer je ocenil, da bi lahko vzpostavitev domačega sistema za ravnanje s komunalnim blatom, vključno z objektom za termično izrabo, trajala okoli dve leti. A bi to zahtevalo angažma države in njeno aktivno podporo pri umestitvi objektov v prostor.

Direktor zbornice komunalnega gospodarstva je dodal, da bo cena čiščenja odpadnih voda v prihodnje zagotovo višja. Na Madžarsko se je namreč blato izvažalo po ceni okoli 60 do 70 evrov na tono. "Za tako nizko ceno ni mogoče najti rešitve energetske izrabe blata. Če bomo dobili začasne rešitve v zahodni Evropi, kjer lahko prištejemo na vsako tono še nekaj 10 evrov stroškov transporta, pa bo cena še višja," je poudaril.