Gre za dve dopolnitvi zakona o policiji. Prva se nanaša na izmenjavo osebnih podatkov, saj po sedanji ureditvi izmenjava osebnih podatkov z ZDA in Veliko Britanijo ni dovoljena. Druga sprememba pa se nanaša na tako imenovano evidenco usmerjenega zbiranja podatkov za osebe, ki so osumljene, da so ali bodo storile kaznivo dejanje, povezano s terorizmom.
Gre za člen, ki bi ga lahko pogojno vezali na priprave terorističnih dejanj. Po besedah Mihe Molana iz notranjega ministrstva gre za dopolnitev evidence, ki bi omogočala zbiranje podatkov za konkretno osebo, za katero obstajajo razlogi za sum, da bo storila kaznivo dejanje.
Nekatere tajne službe v evropskih državah so zahtevale večja pooblastila in jih tudi dobila. Po besedah direktorja Sove Tomaža Lovrenčiča bi bila dodatna pooblastila potrebna, če bi v Sloveniji ocenjevali, da smo zelo ogroženi. Glede na sedanjo oceno ogroženosti, zahteva po večjih pooblastilih ni bila dana. V nasprotnem primeru bi lahko pri dodatnih zahtevah delovali v nasprotju s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin.
Svet za nacionalno varnost je službam predlagal naj morebitno povečanje pooblastil uveljavijo z običajno zakonsko proceduro. Po besedah ministrskega svetnika Iztoka Podbregarja so vsi varnostni ukrepi, ki se izvajajo v Sloveniji, v skladu z zakonodajo. Ni nobenih dodatnih naročil, ki bi bili izven zakonskih pristojnosti posameznih organov.
Pri nas pa se prava razprava o dilemah nacionalne varnosti pod krinko boja proti terorizmu na eni in pa varovanja človekovih pravic na drugi strani sploh še ni začela.
